Omožganjena Ljubljana

Omožganjena Ljubljana je serija javnih izobraževalnih dogodkov, ki so potekali v Prešernovi dvorani SAZU (Novi trg 4, Ljubljana) in na Inštitutu RS za rehabilitacijo (Linhartova 51, Ljubljana, predavalnica v 4. nadstr.).

Ponedeljek, 12. 3. 2007: od 17.00 – 20.00 (Prešernova dvorana SAZU): Predstavitev vsebin letošnjega Tedna možganov, prikazi delovanja centralnega živčnega sistema, delovanja zdravil, modelov možganov, testiranja kognitivnih funkcij.

Torek, 13. 3. 2007 (Prešernova dvorana SAZU) ob 17.30: Spanje in imunski sistem (Pavel Kavčič, dr.med., Bojan Rojc, dr.med., Splošna bolnica Izola): Mehanizem in funkcija spanja še do danes ostaja skrivnost. Novejše raziskave se posvečajo tudi vplivu odtegnitve spanja na imunski sistem. V predavanju smo povzeli, kaj je do sedaj znanega o funkciji spanja in povezanosti centralnega živčevja z imunskim sistemom.

ob 19.00: Impresionizem zvoka, mehanicizem strukture in končni molk Mauricea Ravela (prof. dr. Zvezdan Pirtošek, Nevrološka klinika, Ljubljana). Predavanje nas je vodilo skozi nekaj obdobij ustvarjanja Mauricea Ravela. Zgodnja dela impresionističnega zvena, ki so črpala iz španskih, orientalnih in grških motivov, so se po letu 1920, ko je pričel tožiti o "tristesse affreuse" (strahoviti žalosti), izrazito karakterno spremenila. Ali Ravelova kasna glasba, zlasti slavni Bolero, odraža bolezen možganov, ki je pri skladatelju v zadnjih letih življenja povzročila nagnjenost k ponavljanju (perseveracijo), kasneje pa nezmožnost govora (afazijo), pisanja (agrafijo) in igranja klavirja?

Sreda, 14. 3. 2007 (Prešernova dvorana SAZU) ob 17.00: Kombinirane obravnave pri rehabilitaciji oseb po nezgodni poškodbi možganov (Danilelle Jagodic, dipl. nevrofiziot., Gordana Vogrinc, dipl. delovni terapevt, Vesna Bunderla, prof. defektologije, Zavod za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave, Zarja). Kombinirana obravnava je obravnava z dvema ali več terapevti različnih strok istočasno. Njen cilj je doseči najvišjo možno stopnjo funkcijske samostojnosti, tako v strukturiranem kot tudi v nestrukturiranem okolju. Proces učenja aktivnosti poteka v treh fazah (kognitivni, asociativni in avtonomni). Prispevek je predstavil namen in način uporabe kombinirane obravnave pri osebah po nezgodni poškodbi možganov, ki jih navaja tuja literature, ter učinke tovrstne obravnave pri uporabnikih ter terapevtih iz prakse.

ob 18.30: Prepoznavanje in premagovanje bipolarne motnje razpoloženja (doc. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., spec. psihiatr., Inštitut za raziskovanje in izobraževanje Ozara, Ljubljana). Bipolarno motnjo razpoloženja med vsemi duševnimi motnjami najkasneje diagnosticiramo, čeprav posamezniki iščejo pomoč v zdravstveni službi. Predstavljene so bile številne posledice, ki jih ima motnja v vsakodnevnem življenju, zdravila s katerimi lahko stabiliziramo razpoloženje ter različne psihoterapije in načini, kako si lahko posameznik sam pomaga k večji stabilnosti.

Sreda, 14. 3. 2007 (Inštitut RS za rehabilitacijo) ob 16.00: Ali možganska kap vpliva na govor? (mag. Nada Žemva prof. def., spec. klin. logopedije, Inštitut Republike Slovenije za rehabilitacijo Ljubljana). Pogosto se zgodi, da opazimo možgansko kap prav zaradi težav pri govorjenju. Včasih je to edini klinični znak napovedujoče bolezni ali celo edina posledica možganske kapi. Človek, ki preživi možgansko kap, lahko ima težave pri govorjenju, branju, pisanju in razumevanju govora. Kar tretjina ljudi, ki preživi možgansko kap, lahko pričakuje spremenjene govorno jezikovne sposobnosti. Ali drugače povedano - srečajo se z afazijo.

ob 17.00: Ali obstaja starostna depresija? (mag. Marko Pišljar dr.med., Psihiatrična bolnišnica Idrija). Čeprav se depresija pojavlja pogosto pri starejših osebah, vendarle ni pričakovan ali nujen spremljevalec staranja. 17-30% starejših oseb, ki išče pomoč v primarnem zdravstvu, ima eno izmed oblik depresivne motnje. Pravilno prepoznavanje depresije lahko otežujejo netipični depresivni simptomi, razlikovanje pa lahko zapletajo druga telesna ali nevrološka obolenja v starosti. Potek starostne depresije je pogosto ponavljajoč se in zahteva dolgotrajno zdravljenje. Pomembno je ustrezno informiranje bolnikov in svojcev o značilnostih poteka depresije in zdravljenja.

ob 18.00: Kako prepoznamo demenco in kaj naj potem storimo? (Katarina Barbara Štrukelj, dr.med, Psihiatrična klinika Ljubljana). Pri nekaterih starostnikih pride do globalnega zmanjšanja spoznavnih sposobnosti pri neokrnjeni zavesti – do demence (Frederiks). Demenca je eden od najpogostejših kliničnih sindromov pri starostnikih. Njena diagnoza je še vedno klinična. Preprečiti je ne znamo, povsem nemočni pa nismo.

Četrtek, 15. 3. 2007 (Prešernova dvorana SAZU) ob 17.00: Fantomski ud in popolni spomin (Milavec Maja, štud. psihologije, Oddelek za psihologijo, FF Ljubljana). Znanost je lahko dostopna tudi javnosti – na malo preprostejši, bolj življenjski način. Kar nekaj avtorjev se je odločilo, da napišejo knjige, ki govorijo o pacientih samih in o njihovem doživljanju bolezni, pri čemer do pacienta zavzemajo osebno perspektivo. Skozi prizmo znanosti in hkrati skozi oči pacientov smo si med drugim ogledali raziskovanje pojava fantomskega uda in tako pozitivne kot negativne vidike življenja človeka s popolnim spominom.

ob 18.30: Možgani, epilepsija in mi (dr. Fajko Bajrovič, dr.med., spec.nevrolog, mag. Bogdan Lorber, dr.med, spec.nevrolog, prim. Igor M Ravnik, dr.med., spec. pediater, Ljubica Vrba, dipl. psih., spec. klin. psih., Društvo Liga proti epilepsiji Slovenije). Epilepsija je najpogostejša nevrološka bolezen, ki v razvitem svetu prizadene 1 % prebivalcev. Vzroki in mehanizmi za nastanek in ponavljanje epileptičnih napadov, ki so njena poglavitna značilnost, še niso popolnoma znani. Vendar se nevrološke vede v več-panožnem sodelovanju - od molekularno biološke preko klinične do sociološke in politične ravni - vse uspešneje spopadajo tako z napadi, kot tudi s čustvenimi, umskimi in socialnimi posledicami, ki jih pogosto po nepotrebnem nosijo osebe z epilepsijo v svojem življenju.

Četrtek, 15. 3. 2007 (Inštitut RS za rehabilitacijo) ob 16.00: Kako lahko pomagamo bolniku po nezgodni možganski poškodbi (prim. mag. Viktorija Košorok, dr.med., Inštitut RS za rehabilitacijo Ljubljana). Nezgodna možganska poškodba je vodilni vzrok smrti in prizadetosti mlade populacije. Okrevanje je praviloma dolgotrajno, končni izid pa odvisen tudi od skrbno načrtovane in vodene, ciljno usmerjene nevrorehabilitacijske obravnave. Prikazan je bil film o zgodnji nevrorehabilitacijski obravnavi na nevrokirurškem oddelku, pospremljen s komentarji ter dopolnjen z našimi dolgoletnimi izkušnjami na oddelku za nevrorehabilitacijo bolnikov po nezgodni poškodbi glave.

ob 17.00: Kje in kako se dogaja in kaj sploh je bolečina (znan. svetn. dr. Duška Meh, dr. med., Inštitut RS za rehabilitacijo Ljubljana). Bolečina... Najpogostejši simptom in najpogosteje v govoru uporabljena beseda, “najdražja” diagnoza in pogosto najtrši oreh pri zdravljenju. Če jo prepoznamo in bolniku priznamo »pravico«, da ga sme obremenjevati. Zakaj in kje sploh nastane, kakšne so njene značilnosti in na kaj vse vpliva? Jo lahko vidimo in, najpomembneje, jo znamo odpraviti? Na koliko vprašanj o njej znamo odgovoriti? ob 18.00: Imajo ljudje s sladkorno boleznijo bolečine in kako pomagamo? (Vlasta Gjura Kaloper, dr. med. spec. transf. med., Zveza društev diabetikov Slovenije, znan. svetn. dr. Duška Meh, dr. med., Inštitut RS za rehabilitacijo Ljubljana). V svetu živi po podatkih iz leta 2006 246 milijonov ljudi s sladkorno boleznijo. Od tega jih ima približno 10% diabetes tipa 1 in 90% diabetes tipa 2. Podatki o pogostosti nevropatije so različni, s psihofizikalno preiskavo potrdimo veliko motenj delovanja živčevja. Prikazali smo rezultate naših raziskav in uspešnost fizikalnega zdravljenja.

Petek, 16. 3. 2007 (Prešernova dvorana SAZU) od 17.00 do 20.00: Bolniki se predstavijo na sejmu društev: Javnosti so se predstavila društva, ki se ukvarjajo s pomočjo bolnikom z različnimi možganskimi boleznimi, tako s področja nevroloških bolezni kot duševnih motenj. Predstavniki društev so pripravili predstavitve društev in tiskovine, na voljo so bili za vprašanja obiskovalcev.

Jure Bon
28. 2. 2007, 21:09:57

Prispevek ste ocenili: