Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
COVID-19 in možganska megla
Poročilo z mednarodne nevroznanstvene konference SiNAPSA 2021
aktualno
eSinapsa, 2011-1
Pomembna objava slovenskih znanstvenikov
Jernej Ule
Maja Bresjanac
eSinapsa, 2011-2
Blaž Koritnik
eSinapsa, 2011-3
Stroški bolezni možganov v Evropi v 2010
Jure Bon, Zvezdan Pirtošek, Blaž Koritnik in Mara Bresjanac
Poročilo s Foruma mladih nevroznanstvenikov v Ljubljani
Simon Brezovar
eSinapsa, 2012-4
Breda Podjaveršek
eSinapsa, 2013-5
Blaž Koritnik
Teden možganov 2013: Na sledi razvoju
Simon Brezovar
Štiri leta Poletne šole o parkinsonovi bolezni (PDSS – ang. Parkinson’s Disease Summer School)
Krzysztof Nesterowicz, Paul de Roos
eSinapsa, 2013-6
Mara Bresjanac, Nadja Jarc
Nena Golob
eSinapsa, 2017-14
Vesna M. van Midden, Dolores Trol
Poročilo z javnega posveta ob zaključku projekta Z možgani za možgane
Sebastijan Krajnc
eSinapsa, 2018-15
Nevromit ali nevrohit – to je zdaj vprašanje
Tina Bregant
eSinapsa, 2019-16
Tina Giber
Teden možganov 2019: Klinika bolečina
Danaja Metul
eSinapsa, 2019-17
Maša Čater
eSinapsa, 2020-18
Preplet možganov in imunskega sistema v času stresa
Dolores Trol
eSinapsa, 2021-20
eSinapsa, 2021-21
Maša Čater
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2022-22
Teden možganov 2022: Utelešeni (14. 3. – 18. 3. 2022)
Alina Holnthaner, Nika Jerman
eSinapsa, 2022-23
Letošnja konferenca SNC’21, ki jo je organiziralo slovensko nevroznanstveno društvo SiNAPSA, se je pričela s sklopom predavanj tujih strokovnjakov o eni izmed trenutno najaktualnejših medicinskih tem, o tem, kakšne posledice v telesu bolnika, natančneje v njegovih možganih, pušča obolenje COVID-19. Epidemija novega koronavirusa 2 je globalna težava, ki nas pesti že dve leti. V tem času so strokovnjaki podrobneje proučili naravo virusa in način njegovega delovanja v telesu. Ugotovili so, da SARS-Cov-2 deluje na več sistemov v telesu in da je izredno kompleksna bolezen, ki pri mnogih pusti dolgotrajne posledice. O vplivu SARS-Cov-2 na možgane smo v naši reviji že pisali ob začetku epidemije v 2020. Tokrat pa bomo govorili o novih dognanjih, ki so jih zdravniki in drugi strokovnjaki uspeli pridobiti o nevroloških posledicah COVID-19, ki vplivajo na kognicijo in duševno zdravje prebolelih (Slika 1). Našli boste tudi informacije, kako lahko sami prispevate k boljšemu razumevanju delovanja novega koronavirusa 2 na možgane s podatki o vašem zdravju in simpotmih, če ste med prebolevniki.
Predavatelj, ki je otvoril letošnjo konferenco SNC’21, je bil prof. dr. Raimund Helbok, dr med., ki raziskuje na Oddelku na nevrologijo Medicinske Univerze v Innsbrucku v Avstriji. Kot pravi, se patologije centralnega in perifernega živčnega sistema navadno razvijejo v sklopu dolgotrajnega obolenja COVID-19 ali kot niz pokovidnih simptomov, ki lahko vztrajajo več kot 3 tedne, celo do nekaj mesecev po preboleli bolezni. Nevrološki zapleti se pojavljajo kar pri tretjini obolelih za COVID-19 in so izredno raznoliki med pacienti. Ravno za namen strukturiranega zbiranja informacij o pojavljanju različnih nevroloških zapletov pri pacientih COVID-19 je bil ustanovljen mednarodni register ENERGY, pri katerem lahko s podatki o pacientih sodelujejo različne medicinske inštitucije 1. Kot kaže trenuten nabor podatkov, v času obolenja pacienti največkrat poročajo o delni ali popolni izgubi zaznavanja vonja, kar nakazuje na vpliv virusa na delovanje olfaktornega bulbusa. Vendar izguba vonja ni nujno pokazatelj invazije virusa v centralni živčni sistem. Poleg infekcije olfaktornega bulbusa novi koronavirus 2 pogosto vdre tudi v možgansko deblo ter povzroča različne možgansko-žilne patologije. Dr. Helbok je dodal, da se pri pacientih s težjim potekom obolenja COVID-19 izvajajo tudi monitoringi prisotnosti novega koronavirusa 2 v hrbtenjačni tekočini. Dosedanji rezultati monitoringa kažejo, da novi koronavirus 2 pri večini pacientov, ki so izražali nevrološke simptome, v hrbtenjačni tekočini ni prisoten. Pomen vstopa virusa v hrbtenjačno tekočino in povezava z vdorom v centralni živčni sistem tako še nista natančno pojasnjena. Nabor možnih nevroloških patologij, ki se lahko razvijejo med težjim potekom COVID-19, zajema še razvoj različnih encefalopatij, pojav možganske kapi, napada in kome, krvavitve ter pojav kaskade citokinske nevihte.
Težji potek obolenja lahko še nekaj tednov spremljajo pokovidne težave, ki se izražajo tako na fiziološki kot duševni ravni. Najpogostejši dolgotrajni pokovidni simptomi so glavobol, vrtoglavica, motnje spanja, težave s koncentracijo in utrujenost. Pri prebolelih se lahko pojavijo tudi resnejši sindromi, kot sta Guillain-Barrejev sindrom, kjer prične imunski sistem napadati periferni živčni sistem in povzročati mišično oslabelost, in akutni demialinizacijski encefalomielitis (ADEM), ki je prav tako avtoimunska bolezen, ki napada možgane in hrbtenjačo ter povzroča napade, hemi- in paraparezo ter komo. Dr. Helbok je pri tem poudaril, da tudi psihiatrični stranski učinki obolenja COVID-19 niso zanemarljivi, saj o kognitivnih deficitih poroča kar 26 % COVID-19 pacientov. Poleg tega se pojavljata depresija in anksioznost, za kateri predvidevajo, da sta rezultat mešanice vplivov tako obolenja kot socialnega stanja posameznika v času epidemije in samoizolacije.
O kratkoročnih in dolgoročnih posledicah, ki jih na možganih pušča COVID-19, je govoril tudi nevroznanstvenik prof. dr. Adrian Owen, ki deluje na University of Western Ontario v Kanadi. Junija 2020 je s svojo raziskovalno ekipo in sodelavci zagnal obsežno longitudinalno študijo o kognitivnih posledicah COVID-19 2, v kateri lahko preko spleta sodelujejo vse prebolele polnoletne osebe. V sklopu študije se testira obseg in kvaliteto kognicije po prebolelosti, in sicer trikrat v letu dni. Na ta način spremljajo kognitivne spremembe skozi čas. Vsi sodelujoči dobijo tudi koristne povratne informacije o delovanju svoje kognicije na ravni delovnega spomina, pozornosti, načrtovanja, vzročenja, odločanja, reševanja težav in govornih sposobnosti. Kot pravi dr. Owen, mnogi preboleli poročajo o težavah s spominom, koncentracijo in reševanjem težav. Kot opažajo, težave s t. i. možgansko meglo povzroča ne le virusna okužba s Sars-Cov-2, temveč tudi drugi, posredni dejavniki, kot so vnetje, krvni strdki, nizka raven kisika, sedacija, umetna ventilacija in dolgotrajno bivanje na intenzivnem oddelku. Dosedanji rezultati študije nakazujejo, da se pri starejših prebolelih pogosteje pojavljajo fiziološki simptomi in kognitivne težave, pri čemer je zanimivo, da kratkoročni spomin ni primarna tarča negativnega vpliva COVID-19; medtem ko pri mlajših COVID-19 pušča večje posledice na ravni duševnega zdravja v obliki večje pojavnosti depresije in anksioznosti.
Beghi E, Helbok R, Crean M, et al. The European Academy of Neurology COVID-19 registry (ENERGY): an international instrument for surveillance of neurological complications in patients with COVID-19. Eur J Neurol. 2021;28:3303–3323. https://doi.org/10.1111/ene.14652 ↩
Covid Brain Study. Cambridge Brain Sciences. COVID-19 Brain Study | Western University, Sunnybrook HSC, University of Toronto, & Cambridge Brain Sciences ↩
Asist. dr. Maša Čater
Inštitut za fiziologijo
Medicinska fakulteta
Univerza v Mariboru
Sprejeto: 29.9.2021
Objavljeno: 13.10.2021