Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Pomembne objave
aktualno
eSinapsa, 2011-1
Pomembna objava slovenskih znanstvenikov
Jernej Ule
Maja Bresjanac
eSinapsa, 2011-2
Blaž Koritnik
eSinapsa, 2011-3
Stroški bolezni možganov v Evropi v 2010
Jure Bon, Zvezdan Pirtošek, Blaž Koritnik in Mara Bresjanac
Poročilo s Foruma mladih nevroznanstvenikov v Ljubljani
Simon Brezovar
eSinapsa, 2012-4
Breda Podjaveršek
eSinapsa, 2013-5
Blaž Koritnik
Teden možganov 2013: Na sledi razvoju
Simon Brezovar
Štiri leta Poletne šole o parkinsonovi bolezni (PDSS – ang. Parkinson’s Disease Summer School)
Krzysztof Nesterowicz, Paul de Roos
eSinapsa, 2013-6
Mara Bresjanac, Nadja Jarc
Nena Golob
eSinapsa, 2017-14
Vesna M. van Midden, Dolores Trol
Poročilo z javnega posveta ob zaključku projekta Z možgani za možgane
Sebastijan Krajnc
eSinapsa, 2018-15
Nevromit ali nevrohit – to je zdaj vprašanje
Tina Bregant
eSinapsa, 2019-16
Tina Giber
Teden možganov 2019: Klinika bolečina
Danaja Metul
eSinapsa, 2019-17
Maša Čater
eSinapsa, 2020-18
Preplet možganov in imunskega sistema v času stresa
Dolores Trol
eSinapsa, 2021-20
eSinapsa, 2021-21
Maša Čater
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2022-22
Teden možganov 2022: Utelešeni (14. 3. – 18. 3. 2022)
Alina Holnthaner, Nika Jerman
eSinapsa, 2022-23
Prvič v eSinapsi objavljamo kratke povzetke pomembnih objav v nevroznanosti po izbiri uredništva. V kolikor imate predoge za naslednje številke jih prosim posredujte na naslov urednistvo-esinapsa@sinapsa.org.
Nedavna objava nakazuje, da je vzorec možganske aktivnosti, ocenjene na temelju funkcijskega slikanja z magnetno resonanco (fMR), ob izkušanju boleče vročega dražljaja prepoznavno različen od aktivnosti pri nebolečih dražljajih (in od aktivnosti pri čustveni bolečini zaradi socialne zavrnitve) ter da učinkovita protibolečinska terapija spremeni tak “bolečinski podpis” v fMR posnetkih. Avtorji izpostavljajo, da je metoda potencialno uporabna za prepoznavo in kvantifikacijo bolečine pri vedenjsko neodzivnih bolnikih in pri tistih, pri katerih je poročanje o bolečini dvomljive vrednosti. Medtem, ko študija nedvomno opisuje metodološki napredek v strojnem učenju in njegovi možni uporabi v medicini, so aplikacije, ki jih predlagajo avtorji, etično sporne. Ključna omejitev pa je, da je študija obravnavala le akutno, površinsko, somatsko, nociceptivno bolečino. Rezultat ne pove ničesar o klinično-relevantni kronični patološki bolečini, za katero so značilne nevropatske spremembe in zelo drugačna odzivnost na terapijo.
Nedavno opravljeni raziskavi v Veliki Britaniji in na Danskem nakazujeta upad pojavnosti demence pri starejših od 65 let. Slednji izsledki nekoliko blažijo katastrofalne napovedi za naslednja desetletja, ki prihajajo s strani zagovornikov nevroznanosti. Slednje pa ne gre jemati kot nesmiselnost preventive, saj dokazani upad demence nakazuje ravno obratno. Pojavnost demence je bila namreč manjša pri višje izobraženih, pri posameznikih z bolje nadzorovanimi vrednostmi holesterola in arterijske hipertenzije. Odlična novica je morda torej le potrditev uspešne preventive in ne vzrok za neutemeljeno “počivanje na lovorikah” dobljene bitke v vojni s staranjem, z zdravim načinom življenje premalo osveščenega, prebivalstva. (Vir)
Medtem ko se beseda placebo prvič pojavi v latinskem prevodu Biblije in prvič v medicinskem kontekstu že v 18., stoletju ter temu navkljub patofiziološkega mehanizma placebovega delovanja še vedno ne razumemo povsem do potankosti, pa je po več stoletjih v letošnjem letu placebo končno le našel mlado soplesalko “lessebo”. Raziskava predstavljena na 17th International Congress of Parkinson’s Disease and Movement Disorders, kanadskih avtorjev iz Toronto Western General Hospital pri bolnikih vključenih v študije s placebom ugotavlja negativni vpliv na učinkovitost pravega zdravila zaradi pričakovanja možnosti zdravljenja s placebom. Raziskava pa poleg pomena posameznikovega pričakovanja vpliva zdravila kaže tudi, da raziskave s placebom lahko dokažejo zmanjšano učinkovitost pravega, sicer potentnejšega, zdravila in opozarja na pomen preudarno zasnovanih raziskav. In vi? Verjamete v zdravila, ki vam jih predpisujejo vaši zdravniki?