Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Znanje več jezikov je v modernem svetu pomembno. Vzroki za učenje novih jezikov so različni, v vsakem primeru pa prinašajo znane socialne prednosti, nekatere raziskave pa kažejo tudi na izboljšanje kognitivnih sposobnosti 1 ter na pozitiven vpliv pri pojavljanju demence2.
Po zadnjih podatkih v Sloveniji vsaj en tuj jezik govori 92 odstotkov prebivalstva 3. Ta podatek je zelo spodbuden, saj nekatere raziskave pri tistih, ki govorijo dva ali več jezikov 2 kažejo na do štiri in polletni zamik pri pojavu demence, druge pa nakazujejo izboljšanje kognitivnih sposobnosti v starosti 1. Ljudje, ki govorijo dva jezika, naj bi ves čas nadzorovali oba jezika, za kar skrbijo naše izvršilne funkcije (angl. executive functions). Domnevali so, da so zato pri njih te funkcije bolje razvite kot pri tistih, ki govorijo le en jezik, in številne raziskave so to razmišljanje potrdile4. Od sovrstnikov so tako boljši pri usmerjanju pozornosti na pomembne informacije in tudi pri zaviranju (inhibiciji) nezaželenih dražljajev iz okolja5.
V groben lahko ljudi razdelimo na tiste, ki govorijo en jezik (materinščino) in na tiste, ki jih govorijo več. Otroci jezik (ali več jezikov, če gre recimo za večjezične družine) pravzaprav usvojijo (angl.: acquisition), medtem ko se ga odrasli naučijo. V prvem primeru gre za podzavestno dejavnost, ki poteka brez načrtnega učenja, pri drugem pa za načrtno delovanje z različnimi metodami učenja6. Dobro znan ljudski rek, da se mlajši človek lažje nauči nov jezik, drži, kar so pokazale tudi nekatere raziskave7. Pomembno je tudi vedeti, da so za učinkovito učenje jezika potrebni še drugi dejavniki, kot je na primer motivacija8.
Če ste se kdaj že učili nov jezik, ste skoraj zagotovo opazili, da so se vam nekatere besede in morebiti tudi posamezne stavčne strukture zdele domače. Pojav se imenuje medjezikovni transfer. Gre za eno od pomagal, ki nam omogoča lažje učenje novega jezika. Bolj je izražen, če so si jeziki med seboj sorodni. Omeniti velja še, da obstaja tudi negativna vrsta tega transferja, ko v nov jezik poskušamo napačno vriniti elemente jezika, ki ga že znamo9.
V 19. stoletju so prvič opredelili področja možganov, ki so odgovorna za govor. Francoski zdravnik Paul Broca je pri 51-letnem bolniku, ki že več let ni mogel govoriti (izgovarjal je lahko le zlog “tan”, ob tem pa je lahko spreminjal intonacijo), po njegovi smrti opravil obdukcijo. Opazil je, da je bil prizadet specifičen del možganov – stranski del čelnega režnja. Sledili so še drugi, podobni primeri, kjer je bilo poškodovano isto področje v možganih, danes znano kot Brocajevo področje, ki je pomembno pri ustvarjanju govora10. Poleg omenjenega območja so v 19. stoletju odkrili tudi področje v senčnem režnju, ki je pomembno pri razumevanju govora in danes nosi ime po Carlu Wernickeju, znanstveniku, ki je prvi nevro-anatomsko opredelil to regijo11. Iz zgodovinskega stališča je pomembno omeniti tudi njegovega mentorja Theodora von Meynerta, ki naj bi, sodeč po nekaterih dokazih, že pred svojim učencem opredelil omenjeno območje12. Tovrstna pionirska preučevanja danes veljajo za temeljne raziskave govora, na katere se še vedno opiramo, vendar pa lahko že nekaj let funkcioniranje možganov (sem sodi tudi govorjenje) spremljamo s funkcionalno magnetno resonanco (fMRI). S to metodo lahko zaznavamo dogajanje v možganih v realnem času. Metoda temelji na načelu, da se lokalni pretok v možganskem žilju spreminja glede na aktivnost nevronov (živčnih celic). Hemoglobin je nosilec kisika v krvi, njegova neoksigenirana oblika (brez vezanega kisika) pa je dobro paramagnetno sredstvo, kar omogoča, da s fMRI opazujemo pretok čez posamezna področja v možganih13.
Prav vpeljava fMRI v vsakodnevno raziskovanje je pokazala, da pri tvorbi govora sodeluje veliko področij v možganih. Še nedavno sta med raziskovalci prevladovali dve teoriji14: ena pravi, da pri govorjenju tujega jezika sodelujejo drugi možganski predeli kot v primeru, da oseba govori materinščino; druga pa, da tako pri govorjenju materinskega, kot tudi tujega jezika uporabljamo iste predele v možganih. Slednja prihaja danes v ospredje, četudi nekatera klinična opazovanja podpirajo prvo teorijo. Pomembno vlogo pri “razporeditvi” govora v možganih imata tudi starost, pri kateri smo se jezik naučili oziroma ga usvojili in izpostavljenost jeziku v okolju, kjer živimo. Raziskovalci so opazili15, da se pri tistih, ki so tuj jezik usvojili zgodaj, pri govorjenju maternega ali tujega jezika aktivirajo ista mesta v Brocajevem področju. Pri tistih pa, ki so se tujega jezika naučili pozneje, pride do aktivacije drugih mest v omenjenem področju. Veliko je bilo napisanega tudi o tem, ali se območja, odgovorna za govor, nahajajo le na eni ali obeh poloblah. Metaanaliza16 iz leta 2007 je pokazala, da se pri tistih, ki so se jezik naučili do šestega leta starosti, pri govorjenju aktivirajo področja v obeh možganskih poloblah. Pri tistih, ki so to storili po šestem letu ali pa so bili v času testiranja manj vešči jezika, pa so se bolj aktivirala področja v levi polobli. Ugotovili so še, da se pri tistih, ki določen jezik slabše obvladajo, obširneje aktivirajo različni predeli možganske skorje kot pri tistih, ki jezik govorijo tekoče. Izboljšanje v govorjenju tujega jezika se vidi tudi preko študij fMRI, saj področja, ki se aktivirajo med govorom tujega jezika, vedno bolj sovpadajo s tistimi, ki se aktivirajo, ko govorimo materni jezik. Možno je tudi, da tuj jezik zaradi stalne izpostavljenosti, zamenja materinščino14.
V zadnjem času se je pojavljalo tudi vprašanje, kako se lahko naši možgani “preklapljajo” (angl. language switch) med različnimi jeziki. Raziskovalci so bili namreč mnenja, da je klinični fenomen, ko človek (recimo zaradi možganske kapi) ne more več govoriti enega od jezikov (druge pa še vedno govori), posledica poškodbe omenjenega sistema, ki omogoča “preklapljanje” med jeziki. Odkrili so več regij v skorji in pod njo, ki naj bi imele omenjeno funkcijo, vendar pa celoten mehanizem še ni popolnoma znan14.
Za konec pa še to: večkrat pravimo, da so nekateri pri učenju jezikov boljši od drugih. Študija17 iz leta 2015 je pokazala, da v povezavah med določenimi možganskimi regijami obstajajo razlike med preiskovanci, ki so bili pri učenju novega jezika boljši in tistimi slabšimi (v konkretnem primeru kitajščine). Razlike so bile opazne, še preden so se začeli učiti nov jezik, kar bi morebiti lahko pomenilo, da bi lahko s pomočjo fMRI predvideli ali je nekdo dober v učenju novih jezikov. Vendar pa to ne sme biti izgovor, da obupamo, če nam učenje tujega jezika ne gre. Četudi smo morebiti v skupini ljudi, ki nimajo “žilice” za učenje jezikov, ne smemo odnehati, saj so možgani zelo zmogljiv organ, ki morda potrebuje le malo več časa, predvsem pa veliko motivacije.
Bak TH, Nissan JJ, Allerhand MM, Deary IJ. Does bilingualism influence cognitive aging?. Ann Neurol 2014; 75(6): 959-63. ↩
Alladi S, Bak TH, Duggirala V, et al. Bilingualism delays age at onset of dementia, independent of education and immigration status. Neurology 2013; 81(22): 1938-44. ↩
Evropska komisija. Special Eurobarometer Europeans and their Languages. Pridobljeno 5.10.2015 s spletne strani: http://ec.europa.eu/public_opinion/archives/ebs/ebs_386_en.pdf. ↩
Prior A, MacWhinney B. A bilingual advantage in task switching. Bilingualism: Language and Cognition 2010; 13 (2): 253-262. ↩
Dong Y, Li P. The Cognitive Science of Bilingualism. Language and Linguistics Compass 9(1); 2015: 1–13. ↩
Krashen S. Second Language Acquisition Theory, Applications, and Some Conjectures. Cambridge University Press, 2013. ↩
Bista KK. Age as an Affective Factor in Second Language Acquisition. English for Specific Purposes World Issue 2008; 5 (21). Pridobljeno 6.10.2015 s spletne strani: http://www.esp-world.info/Articles_21/issue_21.htm. ↩
Alsayed M. 21 Factors That Contribute to Success in Learning English as a Foreign Language. Faculty of Arts and Humanities Damascus University Damascus University Journal 2003; 19(1-2): 21-44. ↩
Wang X. Exploring the Negative Transfer on English Learning. Asian Social Science 2009; 5 (7): 138-143. ↩
Dronkers NF, Plaisant O, Iba-Zizen MT, Cabanis EA. Paul Broca’s historic cases: high resolution MR imaging of the brains of Leborgne and Lelong. Brain 2007; 130: 1432– 1441. ↩
Poeppel D, Hickok G.Towards a new functional anatomy of language. Cognition 2004; 92(1-2): 1-12. ↩
Whitaker HA, Etlinger SC. Theodor Meynert’s contribution to classical 19th century aphasia studies. Brain Lang 1993; 45(4): 560-71. ↩
Gore JC. Principles and practice of functional MRI of the human brain. Clin. Invest. 2003; 112: 4–9. ↩
Mouthon M, Annoni JM, Khateb A. The bilingual brain. Swiss Archives of Neurology and Psychiatry 2013; 164(8): 266–73. ↩
Kim KH, Relkin NR, Lee KM, Hirsch J. Distinct cortical areas associated with native and second languages. Nature 1997; 388(6638): 171-4. ↩
Hull R, Vaid J. Bilingual language lateralization: a meta-analytic tale of two hemispheres. Neuropsychologia 2007; 45(9): 1987-2008. ↩
Yang J, Gates KM, Molenaar P, Li P. Neural changes underlying successful second language word learning: An fMRI study. Journal of Neurolinguistics 2015; 33: 29-49. ↩
Gašper Zupan, dr. med.
Center za klinično fiziologijo
Medicinska fakulteta
Univerza v Ljubljani
Recenziral
Voyko Kavcic, PhD, Assistant Research Professor
Institute of Gerontology
Wayne State University, Detroit, ZDA
Prispelo: oktober 2015
Sprejeto: oktober 2015
Objavljeno: november 2015