Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Shizofrenija: vloga okolja
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Drugi del prispevka preučuje vlogo okoljskih dejavnikov pri razvoju in vzdrževanju shizofrenije. Pri preučevanju potencialne kavzalne vloge okoljskih dejavnikov pri razvoju te motnje se bomo osredotočili na eno izmed najbolj robustnih ugotovitev v etiologiji shizofrenije – rojstva ter odraščanja v urbanem okolju oziroma urbanizacijo in na ta način orisali vlogo okolja.
Odnos med incidenco shizofrenije in urbanizacijo (navadno operacionalizirano kot gostota prebivalstva) je dobro znana ugotovitev. Študije konsistentno ugotavljajo, da je tveganje za shizofrenijo v urbanih okoljih, v primerjavi z ruralnimi, približno dvakrat večje1 2 3 4. Nedavna meta-analiza je podprla to ugotovitev ter ugotovila, da je tveganje za shizofrenijo 2,37-krat višje v urbanih okoljih 5. Študije so prav tako pokazale, da gre tukaj za odnos doza – odziv (dose response; Pedersen & Mortensen, 2001a), kjer se tveganje za shizofrenijo veča s stopnjo urbanizacije okolja. Urbanizacija ostane statistično pomemben dejavnik tveganja tudi takrat, ko upoštevamo še ostale potencialne vplive kot so uživanje marihuane ter ločitev staršev 1, obstetrične komplikacije in stopnja izobraženosti mame 7 ter družinska zgodovina psihiatričnih motenja 1 2 4 6. Odnos prav tako ostaja statistično pomemben pri nadzoru razlik v diagnostičnih sistemih in pristranosti pri izbiri populacije 4. Urbano okolje ima največje učinke do starosti 15 let in ti se navadno začnejo kazati od petega leta starosti naprej 6. Življenje v urbanem okolju ob začetku manifestacije motnje nima velike vloge 3. Raziskave so prav tako pokazale, da se tveganje za shizofrenijo zmanjša, če se posamezniki preselijo iz urbanega v ruralno okolje 6. Te ugotovitve ne podpirajo pogostega prepričanja, da posamezniki s shizofrenijo migrirajo v urbana področja zaradi genetskega prispevka (prepričanja, znanega tudi kot korelacija med geni in okoljem8). Bivanje v urbanem okolju je poleg shizofrenije povezano še z bipolarno motnjo ter ostalimi pogostimi psihiatričnimi motnjami. Vseeno pa je tveganje največje ravno za shizofrenijo ter ostale neafektivne psihoze 9 10. Če povzamemo – predstavljeni raziskovalni izsledki podpirajo tezo, da izpostavljenost urbanim okoljem med odraščanjem prispeva k večjemu tveganju za shizofrenijo na način, ki je skladen s Hillovimi merili kavzalnosti 11. Vseeno, pa je treba poudariti, da urbano okolje predstavlja približek za zdaj še neznanih dejavnikov okolja. Prav tako tudi mehanizmi, preko katerih ti dejavniki prispevajo k razvoju shizofrenije, še niso popolnoma jasni.
Nekateri avtorji poudarjajo, da bi lahko vezni člen, preko katerega odraščanje v urbanem okolju prispeva k shizofreniji, predstavljal socialni stres. Študija Ledernbogna in kolegov 12 je pokazala, da je odraščanje v urbanem okolju (ne pa bivanje v njem) povezano s povečano aktivacijo v perigenualnem sprednjem cingularnem korteksu (^pACC) po eksperimentalni indukciji socialnega stresa. Dodatno so ugotovili tudi to, da je bilo odraščanje v urbanem okolju povezano z zmanjšano konektivnostjo med pACC-jem in amigdalo. Zanimivo, da je bil ta učinek specifičen za odraščanje v urbanem okolju in ne za trenuten status bivanja. Ta študija je bila prva, ki je neposredno testirala povezanost med urbanizacijo in nevronskimi omrežji ter je skladna s teorijo diskonektivnosti v shizofreniji 13. Čeprav so potrebne potrditve teh izsledkov (tako pri zdravih posameznikih kot pri pacientih), predstavlja socialni stres obetaven mehanizem, ki je zadnji potreben korak pri prehodu iz povezanosti h kavzalnosti 11.
Čeprav literatura podpira potencialno kavzalno vlogo okoljskih dejavnikov kot je urbanizacija, pa še vedno ne moremo mimo tega, da mnogo ljudi živi v urbanih okoljih, vendar shizofrenije ne razvije 14. To nakazuje dejstvo, da je učinek urbanizacije ter drugih okoljskih dejavnikov pogojen s prisotnostjo še drugih dejavnikov, ki povečajo ranljivost posameznika za razvoj motnje 15. Najverjetnejša razlaga teh učinkov so mehanizmi interakcije med geni in okoljem. Študija raziskovalca van Os in kolegov 16 je skušala pregledati interakcijske učinke urbanizacije tso ter družinske zgodovine psihoze, ki velja za približek deljenih genetskih učinkov. Avtorji so ugotovili, da tako urbanizacija kot družinska zgodovina motnje neodvisno prispevata k tveganju za razvoj psihotičnih motenj, z razmerji obetov 1,59 ter 3,01, v tem zaporedju. Avtorji so dodatno pokazali, da je bil aditiven učinek urbanizacije statistično pomembno večji pri posameznikih z družinsko zgodovino psihoze. Ta ugotovitev podpira hipotezo, da so učinki okolja (urbanizacije) odvisni od genetske ranljivosti posameznika ter so pomembno večji pri posameznikih z določeno stopnjo tveganja. Prav tako so pokazali, da je bilo tveganje za udeležence, ki niso bili izpostavljeni nobenemu izmed dejavnikov tveganja, 0,85, kar prav tako podpira hipotezo, da je urbanizacija dejavnik tveganja tudi takrat, ko genetska ranljivost posameznika (torej družinska zgodovina motnje) ni prisotna. Pomanjkljivost študije je, da je ocenjevala trenutno stopnjo urbanizacije in ne stopnjo urbanizacije ob rojstvu oziroma vzgoji. Stopnja urbanizacije pri razvoju motnje je povezana z manjšimi učinki 3, zato je možno, da so ocene tudi nekoliko podcenjene. Ugotovitve študije so bile kasneje tudi ponovljene 17, kar je dodatno podkrepilo tezo, da je tveganje, povezano s stopnjo urbanizacije večje pri ranljivih posameznikih. Študije, ki so ocenjevale interakcije med geni in okoljem v odnosu do prehoda v akutno fazo psihoze, so pokazale tudi, da je delež prehoda v akutno fazo največji pri posameznikih, ki so bili izpostavljeni tako genetskim (družinska zgodovina motnje) kot tudi okoljskim (stopnja urbanizacije) dejavnikom tveganja 18.
Vprašanje narave ali vzgoje (nature vs. nurture) je že vrsto let del razprav na področju shizofrenije in psihoz 16. Tako geni kot okolje imajo učinek na delovanje posameznikov ter so povezani z možganskimi spremembami. Vseeno pa je kavzalni prispevek med omenjenimi dejavniki še vedno netočna izjava. Geni, možgani in vedenje namreč predstavljajo fundamentalno različne stopnje razlage, ki jih je težko združevati. Glede na predstavljene ugotovitve lahko sklenemo, da je vprašanje narave ali vzgoje brezpredmetno, saj med obema skupinama dejavnikov obstaja očitna interakcija. Tako okolje, kot geni, sami po sebi pojasnijo le majhen delež tveganja za razvoj motnje, zato je za razumevanje tako kompleksne motnje, kot je shizofrenija, ključnega pomena upoštevanje obeh skupin. Izziv za raziskovalce genetskih in okoljskih dejavnikov bo vključitev interakcij med geni in okoljem v raziskovalne načrte, kar lahko vodi do odkritja poti (na fiziološkem in psihološkem nivoju), ki vodijo do razvoja shizofrenije 19 ter na dolgi rok prispevajo k zdravljenju in morebitni prevenciji.
Glej tudi prvi del članka, ki govori o vlogi genetike pri razvoju shizofrenije.
Opomba
aDružinska zgodovina psihiatričnih motenj se uporablja kot zanesljiv približek genetskega prispevka (Iyegbe idr., 2014).
G. Lewis, A. David, S. Andréassson, and P. Allebeck, “Schizophrenia and city life,” Lancet, vol. 340, no. 8812, pp. 137–140, Jul. 1992. ↩
P. Mortensen, C. Pedersen, T. Westergaard, J. Wohlfahrt, H. Ewald, O. Mors, P. Andersen, and M. Melybe, “Effects of Family History and Place and Season of Birth on the Risk of Schizophrenia,” The New England Journal of medicine, 1999. [Online]. Available: http://www.nejm.org/doi/full/10.1056/NEJM199902253400803. [Accessed: 03-Dec-2014]. ↩
M. Marcelis, N. Takei, and J. van Os, “Urbanization and risk for schizophrenia: does the effect operate before or around the time of illness onset?,” Psychol. Med., vol. 29, no. 5, pp. 1197–203, Sep. 1999. ↩
C. B. Pedersen and P. B. Mortensen, “Family history, place and season of birth as risk factors for schizophrenia in Denmark: a replication and reanalysis,” Br. J. Psychiatry, vol. 179, no. 1, pp. 46–52, Jul. 2001. ↩
E. Vassos, C. B. Pedersen, R. M. Murray, D. A. Collier, and C. M. Lewis, “Meta-analysis of the association of urbanicity with schizophrenia.,” Schizophr. Bull., vol. 38, no. 6, pp. 1118–23, Nov. 2012. ↩
G. Harrison, D. Fouskakis, F. Rasmussen, P. Tynelius, A. Sipos, and D. Gunnell, “Association between psychotic disorder and urban place of birth is not mediated by obstetric complications or childhood socio-economic position: a cohort study,” Psychol. Med., vol. 33, no. 4, pp. 723–731, May 2003. ↩
C. B. Pedersen and P. B. Mortensen, “Evidence of a Dose-Response Relationship Between Urbanicity During Upbringing and Schizophrenia Risk,” JAMA Psychiatry, vol. 58, pp. 1039–1046, 2001. ↩
L. Silverton and S. Mednick, “Class drift and schizophrenia,” Acta Psychiatr. Scand., vol. 70, no. 4, pp. 304–9, Oct. 1984. ↩
J. Peen, R. A. Schoevers, A. T. Beekman, and J. Dekker, “The current status of urban-rural differences in psychiatric disorders.,” Acta Psychiatr. Scand., vol. 121, no. 2, pp. 84–93, Feb. 2010. ↩
P. Mortensen, C. Pedersen, M. Melbye, O. Mors, and H. Ewald, “Individual and Familial Risk Factors for Bipolar Affective Disorders in Denmark,” JAMA Psychiatry, vol. 60, no. 12, pp. 1209–1215, 2003. ↩
A. B. Hill, “The environment and disease: Associaton or causation?,” Proc. R. Soc. Med., vol. 58, pp. 295–300, May 1965. ↩
F. Lederbogen, P. Kirsch, L. Haddad, F. Streit, H. Tost, P. Schuch, S. Wüst, J. C. Pruessner, M. Rietschel, M. Deuschle, and A. Meyer-Lindenberg, “City living and urban upbringing affect neural social stress processing in humans.,” Nature, vol. 474, no. 7352, pp. 498–501, Jun. 2011. ↩
M. P. van den Heuvel and R. S. Kahn, “Abnormal brain wiring as a pathogenetic mechanism in schizophrenia.,” Biol. Psychiatry, vol. 70, no. 12, pp. 1107–8, Dec. 2011. ↩
J. McGrath, S. Saha, D. Chant, and J. Welham, “Schizophrenia: a concise overview of incidence, prevalence, and mortality,” Epidemiol. Rev., vol. 30, no. 1, pp. 67–76, Jan. 2008. ↩
L. Krabbendam and J. van Os, “Schizophrenia and urbanicity: a major environmental influence—conditional on genetic risk,” Schizophr. Bull., vol. 31, no. 4, pp. 795–9, Oct. 2005. ↩
J. van Os and P. McGuffin, “Can the social environment cause schizophrenia?,” Br. J. Psychiatry, vol. 182, no. 4, pp. 291–292, Apr. 2003. ↩
J. van Os, C. B. Pedersen, and P. B. Mortensen, “Confirmation of Synergy Between Urbanicity and Familial Liability in the Causation of Psychosis,” Am. J. Psychiatry, vol. 161, no. 12, pp. 2312–2314, Nov. 2014. ↩
M. van Nierop, M. Janssens, R. Bruggeman, W. Cahn, L. de Haan, R. S. Kahn, C. J. Meijer, I. Myin-Germeys, J. van Os, and D. Wiersma, “Evidence that transition from health to psychotic disorder can be traced to semi-ubiquitous environmental effects operating against background genetic risk.,” PLoS One, vol. 8, no. 11, p. e76690, Jan. 2013. ↩
J. van Os, B. P. Rutten, and R. Poulton, “Gene-environment interactions in schizophrenia: review of epidemiological findings and future directions,” Schizophr. Bull., vol. 34, no. 6, pp. 1066–82, Nov. 2008. ↩
asist. Saša Zorjan, mag. psih., MSc Cognitive and Clinical Neuroscience
Družbenomedicinski Inštitut
ZRC SAZU
Recenziral
asist. mag. Jurij Bon, dr. med., spec. psihiater
Sprejeto: junij 2015
Objavljeno: november 2015