Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Mens sana in corpore sano
Komentar k napovedani prvi presaditvi človeške glave
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Če nam opeša srce ali odpovedo ledvice, nam nadomestno srce ali ledvica lahko omogoči ozdravitev in reši življenje. Kaj pa, če nam bolezen sfiži telo, umu pa prizanese? Ali bi nas lahko rešila presaditev naše glave na novo, zdravo telo? Načrtovana presaditev zdravega telesa možgansko mrtvega darovalca na glavo prostovoljnega, telesno neozdravljivo bolnega prejemnika odpira mnogo vprašanj. Protokol napovedane prve presaditve človeške glave predvideva preproste rešitve kompleksnih problemov. Jih znanstveno-raziskovalna spoznanja podpirajo?
Cilj projekta cefalo-somatske anastomoze s pomenljivim imenom HEAVEN 1 2, je po besedah avtorja, italijanskega nevrokirurga Sergia Canavera, reševanje življenj. Predvideva postopek presaditve zdravega telesa možgansko mrtvega darovalca na zdravo glavo telesno neozdravljivo bolnega prejemnika, ki naj bi z novim telesom pridobil možnost daljšega in kakovostnejšega življenja. Opis protokola za ta poseg nosi ime GEMINI 2. Protokol terja precizno obglavljenje donorja (D) in prejemnika (P) z ultra-ostrim rezilom v anesteziji in ob globoki podhladitvi. Prerezanje obeh vratov in povezavo glave s telesom v himerni organizem (P*D) naj bi izpeljala več kot stoglava ekipa strokovnjakov, ki bi poskrbeli za ustrezno in pravočasno spojitev tkiv v prerezanih vratovih P in D. Kosti, mišice, dihalna ter prebavna cev in žile naj bi bili spojeni s kirurškimi postopki, ki niso niti novi niti posebno zahtevni. Nekaj povsem drugega pa je povezava krnov dveh prerezanih hrbtenjač. Ta je predpogoj za izpolnitev smotra celotnega projekta HEAVEN - prejemnik naj bi novo telo polnovredno uporabljal za zaznavanje, gibanje in vse ostale fiziološke funkcije. Popravljanja prekinjene hrbtenjače s takim izidom po strokovnih poročilih sodeč še ni izpeljal nihče.
Scenarij projekta HEAVEN se začne odvijati s prepoznavo kandidata za novo, zdravo telo. Canavero pričakuje, da bo poseg zanimiv za tetraplegike po poškodbah hrbtenjače, bolnike z metastatsko razširjenim rakom, ki ni zajel možganov, bolnike s progresivnimi mišičnimi distrofijami ali drugimi genetskimi in presnovnimi boleznimi, za katere ni zdravila. Ko je prihodnji prejemnik novega telesa znan, sledi iskanje ustreznega telesnega darovalca, ki je primernega spola, starosti, fizičnih ter imunskih značilnosti in splošnega zdravja, in čigar edina prizadetost živčevja je možganska smrt. Prejemnik in darovalec se med posegom nahajata v isti operacijski dvorani, oba v globoki anesteziji. Glavo P in hrbtenjačo D pred posegom podhladijo (na <15 °C) med stalnim nadzorovanjem vitalnih funkcij in temperature živčevja. Sledi previdno obglavljenje obeh oseb med vratnima vretencema 5 in 6 s skrbnim prerezanjem obeh hrbtenjač z ultra-ostrim rezilom. Glavo P izkrvavijo in preperejo z Ringerjevo laktatno raztopino (4 °C) za preprečitev krvnih strdkov, ki bi po vnovični vzpostavitvi pretoka ovirali prekrvitev možganov in povzročili možgansko kap. Glavo P prenesejo na telo D in zlepijo hrbtenjačne krne s pomočjo polietilenglikola (PEG) ali sorodne snovi, ki omogoči zlitje membran živčnih vlaken v pravilnem položaju znotraj ene do dveh minut. Ko je vzpostavljena kontinuiteta žil, se omogoči pretok krvi iz telesa D skozi glavo P. Temu sledi dokončna povezava ostalih tkiv: sapnika, požiralnika, desetega in enajstega možganskega živca, kosti in mišic ter “šivanje kože za maksimalen kozmetični učinek” 2. Po treh dneh stalnega nadzora v enoti intenzivne terapije bo himerni organizem v umetni komi z imobilizacijo vratu še tri do štiri tedne. V tem času bo potekalo električno draženje (15–60 Hz, 5–9 V) stičišča hrbtenjačnih krnov za spodbujanje povezav med krnoma in za ohranitev vzdražnostnega stanja prek segmentov v bližini hrbtenjačnega spoja. Približno mesec dni od posega bo P*D zbujen in začela se bo rehabilitacija s fizioterapijo.
Canavero izpostavlja štiri ključne značilnosti protokola GEMINI, ki po njegovem mnenju zagotavljajo uspeh projekta2. Garancijo za uspeh povezave hrbtenjač P in D vidi v izjemni ostrini reza, ki naj bi minimiziral poškodbo. Meni, da za obnovo motorične funkcije zadošča popravljanje krajših povezav multisinaptičnih motoričnih prog in si ne gre niti prizadevati za obnovo povezav piramidne proge. Za hitro strukturno obnovo je po Canaverovem mnenju ključna uporaba lepila (npr. PEG) za takojšnje zlitje membran aksonov obeh hrbtenjačnih krnov. Po spojitvi pa bo za funkcijsko okrevanje pomembno električno draženje zlepljene himerne hrbtenjače.
Canavero navaja tudi nekaj možnih zapletov oziroma razlogov za previdnost2. Zaradi nepopolne vzpostavitve povezav, ki prevajajo bolečinske signale iz telesa v možgane, dopušča možnost razvoja pooperacijske bolečine centralno-živčnega izvora. Bolečine te vrste pestijo mnogo ljudi, ki so utrpeli prekinitev živčnih povezav (npr. izguba okončine, poškodba hrbtenjače …). Tovrstne bolečine so izjemno odporne proti zdravljenju in pogost vzrok globokega obupa bolnikov in zdravnikov. Navzlic temu avtor protokola GEMINI pravi, da je “izvor centralne bolečine pojasnjen in zdravilo zanjo obstaja” (3, citirano v 2), a v podporo tej trditvi ne navaja podrobnosti. Canavero pravi, da bo himerni organizem doživljenjsko potreboval imunosupresijo in stalni nadzor imunskih parametrov. Novi organizem bo po mnenju nevrokirurga potreboval tudi strokovno pomoč pri sprejemanju samopodobe in pri vprašanjih glede lastne identitete.
Ali je projekt HEAVEN s protokolom GEMINI znanstveno-raziskovalno utemeljen in ali lahko upravičeno pričakujemo, da bo prva presaditev človeške glave uspešna?
Na kratko: ne.
Glede znanstveno-raziskovalnih spoznanj Canavero utemeljuje svoj načrt:
Dvom o uspehu protokola GEMINI predstavljam kot komentarje Canaverovih izhodišč.
Canavero se sklicuje na opise primerov okrevanja pri posameznikih z ostro poškodbo hrbtenjače1, kjer je šlo za nepopolno prekinitev povezav hrbtenjače istega človeka. Njegova trditev, da za okrevanje uporabne motorike po prekinitvi hrbtenjače zadošča že majhen odstotek povezav, v teh redkih primerih drži, a pri nepopolni prekinitvi so povezave že vzpostavljene. Tudi v najbolje dokumentiranem primeru popravljanja hrbtenjače po ostrem prerezanju6, izmerjenega okrevanja bolnikove motorike nedvoumno ni mogoče pripisati rasti novih vlaken. Popravljanje okvare znotraj istega organizma ni primerljivo s spojitvijo krnov hrbtenjač dveh oseb, kjer bo sleherno okrevanje odvisno od rasti novih povezav med dvema različnima živčnima sistemoma.
Protokol GEMINI naj bi bil preizkušen na opici leta 2015. O tem posegu še ni objave v strokovnem slovstvu, obstaja le nekaj poljudnih poročil7. Himerna žival je bila “iz etičnih razlogov” žrtvovana v dvajsetih urah po posegu. Operaterji niso izvedli spojitve hrbtenjače. Preverili so učinek ohladitve prejemnikove glave na 15 °C. V tem oziru je operacija le ponovila poseg Whitea iz leta 19704. Canavero opisuje ta poseg kot uspeh, ker “žival ni kazala nevrološke oškodovanosti”. A brez lepljenja hrbtenjač obeh opic in brez vpogleda v stanje in delovanje himerne hrbtenjače, osrednji del protokola GEMINI v resnici ni bil niti preverjen, še manj potrjen. Zato zaenkrat ni mogoče soditi o uresničljivosti in uspešnosti tega postopka. V pripravah na tak poseg pri človeku podatek o izidu spojitve hrbtenjače in o morebitni vzpostavitvi zaznavanja in gibanja pri himerni opici je in bo nujen in neizogiben. Terjal bo, da himera po posegu živi še mesece ali leta in je pri tem deležna intenzivne fizioterapevtske oskrbe in meritev, ki bi ovrednotile potek in domet morebitnega funkcijskega okrevanja zaznavanja in motorike. Enak protokol bo nujno ponoviti na različnih živalih, da se ekipa operaterjev uigra in izpili poseg do stopnje ponovljivosti, ki lahko nadaljnjim pacientom s sprejemljivo majhnim tveganjem jamči podobne funkcijske izide pod enakimi izvedbenimi pogoji. Pravzaprav je v pripravah na enak poseg na človeku sklicevanje na etične razloge za hitro prekinitev življenja himerne živali (in s tem nepopolno preverbo protokola GEMINI) zaskrbljujoče.
Canavero (ki sam ne želi delati poskusov na živalih) povzema rezultate kolegov, ki so presadili glave ter s pomočjo PEG spojili hrbtenjače miši in pri himerah opazovali delno okrevanje gibalne funkcije sprednjih in zadnjih tačk5. Pri tem je spregledal pomembno razliko med laboratorijskimi glodalci in človekom. Pri podganah s popolno prekinitvijo hrbtenjače pride v visokem odstotku primerov do povrnitve delnega gibanja udov8. Človek po popolni prekinitvi hrbtenjače spontano ni zmožen funkcijsko smiselnega gibanja. Torej ne le, da na temelju uporabe PEG za lepljenje hrbtenjače pri glodalcih ni mogoče pričakovati uspeha istega postopka pri ljudeh, celo pri samih glodalcih opazovana povrnitev funkcije najverjetneje ni posledica uspešne spojitve krnov.
Obstaja precej spodbudnih podatkov o reparativnih posegih v tkivnih kulturah in na perifernih živcih poskusnih živali z različnimi snovmi in električnim draženjem. O poskusih na ljudeh je najti manj ponovljivih rezultatov, nekatera poročila pa so stara več stoletij in zato s stališča sodobne medicine pomanjkljiva (npr. 9). Predvsem pa noben postopek iz protokola GEMINI ni bil ustrezno preverjen za namen, kakršnega predvideva Canavero - za spojitev in spodbujanje rasti živčnih vlaken med krnoma dveh hrbtenjač različnih sesalskih organizmov.
Canaverovo prikazovanje potencialno uporabnih – a nepreverjenih – snovi in postopkov kot zanesljivo delujočih, ne vliva zaupanja v njegovo razsodnost. Canavero izpostavlja, da je za pomembne preboje v znanosti značilno, da jih strokovna in širša javnost sprva težko sprejmeta. Opozarja, da medicina kljub velikemu napredku (in ob velikem vlaganju) za mnoge bolezni in okvare še nima rešitev. Za nasprotovanje projektu HEAVEN GEMINI krivi prav slabo vest stroke, ki ne razpolaga z rešitvami za hudo bolne ljudi in strah stanovskih kolegov, da bo z lastnim uspehom razodel vso njihovo nemoč. S svojim nastopom je dosegel, da mu je stroka prisluhnila: junija 2015 je na predavanju na velikem kongresu ortopedskih kirurgov v ZDA predstavil projekt HEAVEN GEMINI. Zagotovil je, da je pripravljen in kandidatnemu prejemniku novega telesa obljubil uspeh – podaljšanje in izboljšanje kakovosti življenja.
To je več, kot mu dovoljujejo obstoječa znanstveno-raziskovalna spoznanja.
Canavero S. HEAVEN: The head anastomosis venture Project outline for the first human head transplantation with spinal linkage (GEMINI). Surg Neurol Int 2013; 4 (DOI:10.4103/2152-7806.113444#sthash.L5uzPuNx.dpuf) ↩
Canavero S. The GEMINI spinal cord fusion protocol: Reloaded. Surg Neurol Int 2015; 6: 18. ↩
Canavero S, Bonicalzi V. (eds). Central Pain Syndrome. Cambridge: Cambridge University Press, 2011. ↩
White RJ. Head transplants. Sci Am 1999: 24: 6. ↩
Ren XP, Song Y, Ye YJ, et al. Allogeneic head and body reconstruction: Mouse model. CNS Neurosci Ther 2014; 20:1056 – 1060. ↩
Tabakow P, Raisman G, Fortuna W, Czyz M, Huber J, Li D, Szewczyk P, Okurowski S, Miedzybrodzki R, Czapiga B, Salomon B, Halon A, Li Y, Lipiec J, Kulczyk A, Jarmundowicz W. Functional regeneration of supraspinal connections in a patient with transected spinal cord following transplantation of bulbar olfactory ensheathing cells with peripheral nerve bridging. Cell Transplant. 2014; 23: 1631-55. ↩
http://gizmodo.com/scientists-claim-to-perform-head-transplant-on-monkey-1753832758, dostop 29. marca 2016 ↩
Zhang Y, Ji SR, Wu CY, Fan XH, Zhou HJ, Liu GL. Observation of locomotor functional recovery in adult complete spinal rats with BWSTT using semiquantitative and qualitative methods. Spinal Cord 2007; 45: 496–501. ↩
Silver JR, Weiner MF. Electrical treatment of spinal cord injuries in the 18th and 19th centuries. J Med Biogr 2013; 21: 75-84 ↩
prof. dr. Mara Bresjanac, dr. med.
Laboratorij za regeneracijo in plastičnost živčevja
Inštitut za patološko fiziologijo
Medicinska fakulteta
Univerza v Ljubljani
Sprejeto: marec 2016
Objavljeno: marec 2016