Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Epilepsija, tako kot druge kronične bolezni, ne vpliva le na otrokovo zdravje, temveč tudi na njegovo družinsko okolje in dinamiko v njem. Ko se starši soočajo z na novo postavljeno diagnozo epilepsije pri otroku, njihovi vzorci vedenja in soočanja pomembno prispevajo k duševnem zdravju njihovih otrok.
Stres in stresni dogodki pomembno vplivajo na posameznikovo življenje in dinamiko znotraj družine 1. Družina in odraščajoči otroci se v vsakodnevnem življenju pogosto soočajo z različnimi stresorji in zahtevami, ki se vežejo na starševstvo in odraščanje. Prisotnost kronične bolezni pa te zahteve močno okrepi. Starši se morajo v kratkem času naučiti obvladovati otrokovo stanje in bolezen, pomagati otroku pri učenju o bolezni, sprejemati morajo odločitve v zvezi z zdravljenjem in obravnavo, zagovarjati otrokove pravice in posebne potrebe v šoli ter usklajevati otrokove obravnave in nego 2. V primeru epilepsije pri otroku, se poleg težav, povezanih z epileptičnimi napadi, tako otroci kot celotna družina soočajo z omejitvami in prilagajanji, ki izhajajo iz narave bolezni in negotovostjo v zvezi s tem, kdaj bo do napada prišlo 3. V minulem letu smo tudi v Sloveniji zbirali podatke o tem, kako se slovenske družine soočajo z na novo diagnosticirano epilepsijo pri otroku. Podatke smo zbrali pri 33 družinah, pri katerih je bila v zadnjih šestih mesecih diagnosticirana epilepsija pri enem izmed otrok (starih od 5 do 12 let). Prav tako smo vključili primerjalno kontrolno skupino, v katero je bilo vključenih 31 družin, ki so bile po vseh spremenljivkah čim bolj podobne klinični skupini, le da otroci niso imeli diagnoze epilepsije ali druge kronične bolezni. Več kot polovica staršev, vključenih v klinično skupino, je poročala, da je bil prvi napad otroka najbolj stresen dogodek v minulem letu. Iz tega lahko sklepamo, da predstavlja epilepsija otrok, tudi pri slovenskih družinah, pomemben vir stresa ter ima pomemben vpliv na celotno družinsko dinamiko.
Pri odzivanju posameznikov na enak stresni dogodek (npr. na prvi epileptični napad otroka) lahko opazimo celo paleto različnih odgovorov. Kakšen odziv bo določen stresni dogodek sprožil pri posamezniku, je odvisno od množice spremenljivk, ki opredeljujejo njegove prevladujoče načine soočanja s stresom. Med pomembnimi spremenljivkami so strategije spoprijemanja s stresom. Tako naj bi na primer strategije spoprijemanja s stresom, ki temeljijo na izogibanju (npr. posameznik noče govoriti o stresorju, zmanjšuje njegov pomen, se ne ukvarja z njim, ga zanika …), pogosteje privedle do več čustvenih izbruhov, anksioznosti in slabšega življenjskega blagostanja. Na drugi strani pa naj bi se strategije logične analize in reševanja problemov z akcijo pogosteje povezovale z bolj ugodnimi čustvenimi izidi pri soočanju 4. Izbira strategij spoprijemanja s stresom je pomembno povezana tudi s tem, koliko je posameznik osebnostno čvrst. Osebnostna čvrstost je skupek lastnosti, ki pomenijo večjo odpornost na stres in bolj uspešno spoprijemanje s stresom5. Ena izmed pomembnih komponent osebnostne čvrstosti je tudi lokus kontrole, ki opredeljuje, ali posameznik zaznava, da ima sam nadzor nad dogajanjem okoli njega ali pa meni, da so dogodki, ki se mu pripetijo, popolnoma izven njegovega nadzora. Posamezniki z nižjo osebnostno čvrstostjo pri spoprijemanju s stresom pogosteje uporabljajo strategije izogibanja6 ter so kot osebe bolj pogosto anksiozni7.
Ob soočanju z epilepsijo otroka starši uporabljajo tako strategije približevanja kot tudi izogibanja. Ob prvem napadu ter postavitvi diagnoze se lahko pri starših pojavijo čustveni izbruhi ali občutki čustvene ranljivosti, ki so značilni predvsem za strategije izogibanja, ko posameznik zaznava, da se bo s stresom težje spoprijel 8 9. Kasneje, ko proces prilagajanja s stresom steče, pa nekateri otroci in starši v večji meri uporabljajo strategije približevanja, ki vodijo k nižji tesnobnosti 10.
Starši, ki so pri soočanju s stresorji manj tesnobni, poročajo, da imajo njihovi otroci manj vedenjskih težav, v primerjavi s starši, ki se soočajo z več tesnobe. Ravno v skupini otrok z epilepsijo so vedenjske težave pogoste. Razlogov, ki lahko pripeljejo do vedenjskih težav otrok z epilepsijo je več. V prvi vrsti moramo upoštevati učinek zdravil in primarne motnje centralnega živčevja, ki lahko pripeljejo do vedenjskih težav in težav s pozornostjo. Na vedenje otroka lahko vpliva tudi vrsta epilepsije, mesto začetka napada in značilnosti le-tega 11. Pogosto pa vzrok za pojavljanje vedenjskih težav pri otrocih z epilepsijo ni znan. Nekatere novejše študije kažejo, da so težave v vedenju otrok lahko prisotne že pred pojavom prvega epileptičnega napada 12. Spet druge pa izpostavljajo, da bi se omenjene težave otrok z epilepsijo lahko povezovale tudi z različnimi odzivi njihovih staršev na stres, povezan z otrokovo boleznijo 13.
Podatki zbrani na slovenskih družinah, ki se soočajo z na novo diagnosticirano epilepsijo, te povezave potrjujejo. Več vedenjskih težav naj bi tako imeli otroci z epilepsijo, katerih starši poročajo o višji stopnji tesnobe, pogostejši uporabi strategij izogibanja in hkrati redkejši uporabi strategije reševanja problemov z akcijo. Ob soočanju z epilepsijo otroka lahko staršem z višje izraženo anksioznostjo ta predstavlja stresno situacijo, ki presega njihove zmožnosti soočanja, kar posledično lahko vodi do manj ustreznega vedenja v odnosu do otroka in njegove bolezni 14. Obenem pa lahko tudi starševsko manj ugodno vedenje pripelje do pogostejših vedenjskih težav pri teh otrocih. Zanimivo je, da slovenski starši z nižjo osebnostno čvrstostjo niso poročali o pogostejših vedenjskih težavah pri njihovih otrocih z epilepsijo, kar ne potrjuje ugotovitev nekaterih drugih tujih raziskav s tega področja. Slednje odpira nova vprašanja, ki zahtevajo nadaljnje proučevanje načinov soočanja staršev z na novo odkrito epilepsijo pri njihovem otroku.
Bolj tesnobni starši se težje prilagajajo na novo diagnosticirano epilepsijo pri otroku ter pri soočanju z boleznijo pogosteje uporabljajo strategije izogibanja. Pri svojih otrocih, ki so zboleli za epilepsijo, poročajo o pomembno več težavah v vedenju. Razlogov za to je lahko več. Otroci, ki imajo poleg epilepsije tudi težave z vedenjem, lahko pri starših prožijo več občutkov tesnobe. Po drugi strani pa bi lahko bili otroci z epilepsijo bolj občutljivi na spremembe v vedenju svojih staršev ter bi se na večjo tesnobo staršev odzvali z več vedenjskimi težavami. Nenazadnje so pomembne tudi strategije, ki jih starši uporabljajo za soočanje z otrokovo epilepsijo. Še posebej strategija reševanja problemov z akcijo se je v naši raziskavi izkazala kot bolj ugodna, saj otroci, katerih starši uporabljajo to strategijo, izkazujejo manj vedenjskih težav.
Glede na različne možne razlage o povezanosti med tesnobo staršev, njihovimi strategijami spoprijemanja in vedenjskimi težavami otrok z epilepsijo bo v prihodnje pomembno te povezave bolj natančno opredeliti. Zbrani podatki pa nam bodo v pomoč pri boljšem prepoznavanju družin, ki potrebujejo dodatno psihološko podporo pri soočanju z epilepsijo otroka (npr. starši, ki so osebnostno bolj tesnobni). Z boljšim razumevanjem mehanizmov, ki so v ozadju vedenjskih težav otrok z epilepsijo, lahko lažje načrtujemo intervencije, s katerimi bomo lahko ublažili pojavljanje vedenjskih težav pri tej skupini otrok. To bi lahko dolgoročno vplivalo na dinamiko odnosov v družini, na njihovo zadovoljstvo in kvaliteto življenja.
Gosar, D., Krkoč, V., Tretnjak, V. in Ravnik, I-M. (2009). Soočanje z boleznijo pri otroku s trdovratno epilepsijo. V: Kržišnik, C. in Battelino, T. (ur.) Pediatrična kardiologija (str. 130–144). Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za pediatrijo ↩
Churchill, S. S., Villareale, N. L., Monaghan, T. A., Sharp, V. L. in Kieckhefer, G. M. (2010). Parents of children with special health care needs who have better coping skills have fewer depressive symptoms. Maternal and Child Health Journal, 14(1), 47–57. https://doi.org/10.1007/s10995-008-0435-0 ↩
Thornton, N., Hamiwka, L., Sherman, E., Tse, E., Blackman, M. in Wirrell, E. (2008). Family function in cognitively normal children with epilepsy: Impact on competence and problem behaviors. Epilepsy and Behavior, 12(1), 90–95. https://doi.org/10.1016/j.yebeh.2007.07.008 ↩
Hobdell, E. F., Grant, M. L., Valencia, I., Mare, J., Kothare, S. V, Legido, A. in Khurana, D. S. (2007). Chronic Sorrow and Coping in Families of Children with Epilepsy. Journal of Neuroscience Nursing, 39(2), 76–82. ↩
Kobasa, S. C. (1979). Stressful Life Events, Personality, and Health: An Inquiry Into Hardiness. Journal of Personality and Social Psychology, 37(1), 1–11. ↩
Hahn, S. E. (2000). The effects of locus of control on daily exposure, coping and reactivity to work interpersonal stressors: a diary study. Personality and Individual Differences, 29(4), 729–748. ↩
Parkes, K. (2001). Locus of control appraisal and coping in stressful episodes. American Psychological Association, 46 (3), 655–668. ↩
Austin, J. K. in McDermott, N. (1988). Parental Attitude and Coping Behaviors in Families of Children with Epilepsy. Journal of Neuroscience Nursing, 20(3), 174–179. ↩
Rodenburg, R., Meijer, A. M., Deković, M. in Aldenkamp, A. P. (2007). Parents of children with enduring epilepsy: Predictors of parenting stress and parenting. Epilepsy and Behavior, 11(2), 197–207. https://doi.org/10.1016/j.yebeh.2007.05.001 ↩
Austin, J. K., Dunn, D. W., Johnson, C. S. in Perkins, S. M. (2004). Behavioral issues involving children and adolescents with epilepsy and the impact of their families: Recent research data. Epilepsy and Behavior, 5(3), 33–41. https://doi.org/10.1016/j.yebeh.2004.06.014 ↩
Gülgönen, S., Demirbilek, V., Korkmaz, B., Dervent, A. in Townes, B. D. (2000). Neuropsychological functions in idiopathic occipital lobe epilepsy. Epilepsia, 41(4), 405–411. https://doi.org/10.1111/j.1528-1157.2000.tb00181.x ↩
Austin, J. K., Harezlak, J., Dunn, D. W., Huster, G. A., Rose, D. F. in Ambrosius, W. T. (2001). Behavior problems in children before first recognized seizures. Pediatrics, 107(1), 115–122. ↩
Rodenburg, R., Meijer, A. M., Deković, M. in Aldenkamp, A. P. (2006). Family predictors of psychopathology in children with epilepsy. Epilepsia, 47(3), 601–614. https://doi.org/10.1111/j.1528-1167.2006.00475.x ↩
Chapieski, L., Brewer, V., Evankovich, K., Culhane-Shelburne, K., Zelman, K. in Alexander, A. (2005). Adaptive functioning in children with seizures: Impact of maternal anxiety about epilepsy. Epilepsy & Behavior, 7(2), 246–252. https://doi.org/10.1016/j.yebeh.2005.05.002 ↩
Daša Kocjančič, mag. psih. (UN)
dr. Petra Lešnik Musek, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.
Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo,
Pediatrična klinika,
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Vesna Krkoč, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.
Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo,
Pediatrična klinika,
Univerzitetni klinični center Ljubljana
asist. mag. David Gosar, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.
Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo,
Pediatrična klinika,
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Recenziral:
asist. dr. Jure Bon, dr. med., spec. psih.
Psihiatrična klinika Ljubljana
Prispelo: 10. marec 2017
Sprejeto: 6. oktober 2017
Objavljeno: 8. oktober 2017