Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Pregled literature in prikaz primera
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je neozdravljiva progresivna nevrodegenerativna bolezen z letno incidenco v zahodnem svetu 1,9/100000 prebivalcev 1. Znaki in simptomi vključujejo mišično šibkost z atrofijo in fascikulacijami, spastično zvišan mišični tonus, oteženo požiranje ter v končni fazi dihalno odpoved in smrt 1 3. Mediano preživetje od začetka simptomov do smrti znaša od 3 do 5 let, le 10 % bolnikov živi dlje kot 5-10 let po postavitvi diagnoze 3. Primarni namen magnetnoresonančne (MR) preiskave pri ALS je izključitev drugih, tudi potencialno ozdravljivih bolezni, ter zgodnje odkrivanje za ALS značilnih sprememb pred pojavom kliničnih znakov 1. Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje (SWI) se je v primerjalnih študijah izkazalo kot najprimernejša MR tehnika za prikaz sprememb možganovine pri ALS 4. V prispevku predstavimo fizikalne in biološke osnove SWI, vlogo MR slikanja v obravnavi ALS pa ponazorimo še s prikazom primera.
80-letni bolnik z več let trajajočo depresijo, migrenskimi glavoboli ter po zdravljenju kožnega raka je bil od novembra 2015 obravnavan na Nevrološki kliniki zaradi napredujoče dizartrije, disfagije in diplopije. Tri leta je navajal dvojni vid pri pogledu levo in navzgor, ki se je postopoma slabšal. V novembru 2015 so svojci opazili težave z govorom, predvsem z izgovorjavo sičnikov in šumnikov, pojavile so se tudi težave s požiranjem trde in tekoče hrane. Prekomerno se je slinil. Ob nevrološkem pregledu so opažali izrazito dizartričen govor, ki se je zdel predvsem nazalen, zaostajanje levega zrkla pri pogledu navzgor, izzivne primitivne reflekse ter občasno nakazane fascikulacije v jeziku, obeh tricepsih in desni podlahti.
Januarja 2016 je opravil MR slikanje glave po protokolu za nevrodegenerativna obolenja na MR tomografu z gostoto magnetnega polja 1,5 Tesla (T). Vidne so bile številne drobne, mestoma zlivajoče hiperintenzivne spremembe globoke bele možganovine parietalnih in frontalnih režnjev, značilne za kronične ishemične spremembe. Hemosiderinskih depozitov niso opazili, prav tako ne večjih starih ali svežih infarktov. Opravljena je bila EMG preiskava, ki ni pokazala jasnih znakov za okvaro spodnjega motoričnega nevrona. Tudi ostale opravljene preiskave niso privedle do jasne diagnoze.
Aprila 2017 je bil bolnik ponovno pregledan na Nevrološki kliniki zaradi poslabšanja govora do popolne nerazumljivosti, komuniciral je le s pisanjem. Slinjenje se je stopnjevalo, poslabšalo se je tudi požiranje, predvsem tekočin. Ob pregledu so ugotavljali anartrijo, jezik je bil negiben, atrofičen in s fascikulacijami, masetrski refleks je bil živahen. Tonus je bil obojestransko spastično zvišan, miotatični refleksi so bili živahni. Glede na znake okvare zgornjega motoričnega nevrona v treh telesnih segmentih in znake okvare spodnjega motoričnega nevrona v bulbarnem področju je bila postavljena diagnoza bolezni motoričnega nevrona 5 .
Ponovljeno je bilo MR slikanje glave (tokrat na 3 T tomografu), kjer je bil na T2 poudarjenem slikanju in na FLAIR (sekvenca, ki izniči signal tekočin; angl. “fluid attenuated inversion recovery”) viden blago hiperintenziven signal vzdolž kortikospinalne proge vse od motorične skorje preko zadnjega kraka kapsule interne navzdol do podaljšane hrbtenjače. Na SWI pa je bilo v poteku primarne motorične skorje vzdolž precentralnih girusov obojestransko opaziti zmerno znižan signal, skladen s prisotnostjo železovih depozitov v sklopu nevrodegeneracije. Opisane spremembe so bile skladne z napotno diagnozo bolezni motoričnega nevrona.
Za ALS je značilna prizadetost motoričnih nevronov v motorični skorji, možganskem deblu in hrbtenjači. Značilna je prizadetost tako zgornjega (hiperrefleksija, spastičnost) kot spodnjega (fascikulacije, atrofija) motoričnega nevrona 2. Bolezen je neozdravljiva, zdravljenje je predvsem simptomatsko in paliativno 1. Mikroskopska analiza tkiva pokaže degeneracijo in propad motoričnih nevronov s pridruženo delitvijo astrocitov. Značilna je prisotnost znotrajceličnih vključkov v degeneriranih nevronih ter celicah glije, v katerih z barvanjem po Perlsu dokažemo prisotnost feritina 3. Sicer ob prisotnosti feritina v možganovini pomislimo tudi na proces normalnega staranja, Parkinsonovo bolezen, Alzheimerjevo bolezen ter multiplo sklerozo1. Primarni namen MR preiskave pri ALS je izključitev preostalih, tudi potencialno ozdravljivih bolezni (cervikalna radikulopatija oz. mielopatija, genetske metabolne bolezni, multipla skleroza, limfom, drugi vzroki amiotrofije itd.) ter po drugi strani zgodnja detekcija za ALS značilnih sprememb pred pojavom kliničnih znakov 2.
S T2 poudarjenim slikanjem ter tehniko FLAIR pri ALS lahko prikažemo področja zvišanega signala v subkortikalni beli možganovini precentralnega girusa, kjer je signal lahko višji kot pri zdravih ljudeh primerljive starosti in je najverjetneje posledica propada mieliniziranih vlaken zaradi degeneracije motoričnih nevronov in/ali edema 7. Spremembe so vidne tudi nižje vzdolž kortikospinalne proge, predvsem v kapsuli interni in ponsu, ter so izrazitejše pri bolnikih s polno razvito obliko bolezni 6 7.
V zadnjih nekaj letih je na področju slikovne diagnostike nepogrešljivo susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje (SWI). Susceptibilnost snovi je merilo, do kakšne stopnje se snov namagneti, ko je postavljena v zunanje magnetno polje. Ob tem pride v snovi zaradi interakcije lastnih elektronov z zunanjim magnetnim poljem do polarizacije 8 12. Če polarizacija snovi nasprotuje zunanjemu magnetnemu polju, se efektivno polje v snovi zmanjša, magnetne silnice so razpršene in učinek je znan kot diamagnetizem (npr. kalcinacije). Če je polarizacija snovi enako usmerjena kot zunanje magnetno polje, so magnetne silnice koncentrirane znotraj snovi, kar ima za posledico paramagnetizem (npr. deoksihemoglobin, hemosiderin) ali feromagnetizem (npr. depoziti železa), odvisno od stopnje ojačanja polja 8 9 12. Prostorska porazdelitev ojačanja ali oslabljenja magnetnega polja je odvisna od oblike opazovanega predmeta in porazdelitve različnih vključkov znotraj njega (npr. Fe3+, Cu3+, Mn2+, drugih ionov) 8.
SWI je relativno nova MR tehnika, ki za prikaz kontrasta izkorišča razlike v magnetni susceptibilnosti, te pa so v telesu najpogosteje posledica prisotnosti železa, hemoglobina oz. njegovih razpadnih produktov ali kalcija. Osnovna ideja opisane tehnike je v tem, da za izdelavo končne slike poleg jakosti signala izkorišča tudi informacijo o fazi. Gre za naprednejšo izvedbo sicer že uveljavljenega T2* poudarjenega slikanja. Povezava med T2* in SWI spremembami ter prisotnostjo mikrokrvavitev v možganovini je dobro poznana. Obe sekvenci temeljita na pojavu susceptibilnosti, bistvena novost SWI pa je predvsem v spremenjeni obliki zajema in obdelave signala (na osnovi zlivanja faznih in magnitudnih slik), pa tudi tanjši debelini reza od T2* in posledično boljši prostorski ločljivosti. Klinično je SWI najpogosteje uporabljena za ugotavljanje majhnih količin sveže krvi, razpadnih produktov hemoglobina ali kalcinacij v sklopu staranja, multiple skleroze, kapi, travme, žilnih malformacij, nevrodegenerativnih bolezni in tumorjev 6 8. Slikanje z MR je trenutno najboljša tehnika za in vivo prikaz depozitov železa v možganovini 4 11.
V primerjalnih študijah se je SWI izkazala kot najprimernejša MR tehnika za prikaz sprememb v možganovini pri ALS 4. Opisana je znižana jakost signala v primarni motorični skorji precentralnega girusa ter zvišana intenziteta signala v poteku kortikospinalne proge. Te spremembe so pri uporabi običajnih sekvenc (npr. T1, T2 in FLAIR) pri starejših bolnikih nespecifične in so v zgodnjih fazah bolezni običajno odsotne 2 4 13. Pri bolnikih z ALS so depoziti železa omejeni na primarno motorično skorjo precentralnega girusa, ponavadi so obojestranski in simetrični, jakost signala pa ni vezana na starost bolnika 1. Morebitne napovedne vrednosti opisanih sprememb niso uspeli dokazati 1 10.
Vloga MR preiskave v diagnostiki ALS je po uveljavljenih kriterijih predvsem v izključevanju drugih bolezni. Raziskave pa kažejo, da bi novejše tehnike MR preiskave lahko pomembno prispevale k obravnavi bolnikov z ALS. Z železom povezan oksidativni stres bi lahko igral pomembno vlogo v patogenezi ALS. S pomočjo kvantitativne analize so na primer pokazali, da stopnja sprememb SWI signala sovpada s klinično prizadetostjo bolnikov 14. SWI slikanje v kombinaciji z difuzijskim tenzorskim slikanjem (DTI) pa se je pred kratkim izkazalo kot uporaben biološki marker pri obravnavi bolnikov s kliničnim sumom na ALS, saj DTI dodatno omogoča tudi kvantitativno analizo strukturnih sprememb v poteku kortikospinalne proge 15.
Posebnost prikazanega primera predstavlja dejstvo, da je bilo MR slikanje v sklopu diagnostične obravnave opravljeno dvakrat. Spremembe SWI signala v poteku motorične skorje so bile izrazitejše na drugi preiskavi, ki pa je bila opravljena na MR sistemu večje jakosti. Pomembno je poudariti, da SWI slikanje dobro izkoristi prednosti močnejših MR sistemov, saj je kontrast fazne slike sorazmeren s časom odmeva (TE, angl. echo time) in gostoto magnetnega polja. Posledično SWI na MR tomografih večjih jakosti lahko poteka pri krajšem TE brez izgube kontrasta, kar lahko skrajša čas preiskave in zmanjša artefakte premikanja, izboljšano razmerje signal-šum pa poveča zaznavo SWI sprememb. Novonastale SWI spremembe v možganovini bolnika z ALS so tako lahko posledica napredovanja bolezenskega procesa, uporabe močnejšega MR sistema ali kombinacije obojega. Za morebitno radiološko oceno dinamike bi bili tako potrebni dve preiskavi na MR tomografu enake jakosti magnetnega polja, optimalno pa, ker se tudi SWI sekvence različnih proizvajalcev nekoliko razlikujejo med sabo, na istem MR tomografu.
Vloga MR slikanja pri bolnikih z ALS je predvsem v izključevanju morebitnih drugih, predvsem potencialno ozdravljivih bolezenskih procesov v centralnem živčevju, pa tudi v prepoznavi za ALS značilnih sprememb. Na FLAIR in T2 poudarjenem slikanju prikažemo predvsem spremembe v poteku kortikospinalne proge, medtem ko sekvenca SWI omogoča zaznavo železovih depozitov, ki nastanejo v sklopu nevrodegeneracije vzdolž primarne motorične skorje.
Doc. dr. Blažu Koritniku se zahvaljujemo za klinične podatke.
Wijesekera L C et al. Amyotrophic lateral sclerosis. Orphanet Journal of Rare Diseases. 4:3. ↩
Chiò A et al. Global Epidemiology of Amyotrophic Lateral Sclerosis: a Systematic Review of the Published Literature. Neuroepidemiology. 2013; 41-2: 118–130. ↩
Oba H et al. Amyotrophic Lateral Sclerosis: T2 Shortening in Motor Cortex at MR Imaging. Radiology. 1993; 189-3: 843–846. ↩
Costa J et al. Awaji criteria for the diagnosis of amyotrophic lateral sclerosis: a systematic review. Archives of neurology. 2012; 69-11: 1410-1416. ↩
Adachi Y et al. Usefulness of SWI for the Detection of Iron in the Motor Cortex in Amyotrophic Lateral Sclerosis. J Neuroimaging. 2015; 25: 443–451. ↩
Pelizzoni I et al. Iron Uptake in Quiescent and Inflammation-Activated Astrocytes: a Potentially Neuroprotective Control of Iron Burden. Biochimica Et Biophysica Acta. 2013; 1832: 1326–1333. ↩
Graeber M, et al. Increase of Transferrin Receptors and Iron Uptake in Regenerating Motor Neurons. Journal of Neuroscience Research. 1989; 23: 342–345. ↩
Lijuan Z et al. The Diagnostic Utility of FLAIR Imaging in Clinically Verified Amyotrophic Lateral Sclerosis. Journal of Magnetic Resonance Imaging. 2003; 17: 521–527. ↩
Liu S et al. Susceptibility-Weighted Imaging: Current Status and Future Directions. NMR Biomed. 2017; 30-4. ↩
Haacke E M et al. Susceptibility-Weighted Imaging: Technical Aspects and Clinical Applications, Part 1. American Journal of Neuroradiology. 2009; 30: 19–30. ↩
Haacke E M et al. Susceptibility-Weighted Imaging: Technical Aspects and Clinical Applications, Part 2 . American Journal of Neuroradiology. 2009; 30: 232–252. ↩
Hecht M J et al. MRI-FLAIR Images of the Head Show Corticospinal Tract Alterations in ALS Patients More Frequently than T2-, T1- and Proton-Density-Weighted Images. Journal of the Neurological Sciences. 2001; 186: 37–44. ↩
Cheung G et al. Amyotrophic Lateral Sclerosis: Correlation of Clinical and MR Imaging Findings.Radiology. 1995; 194-1: 263–270. ↩
Prell T et al. Susceptibility-weighted imaging provides insight into white matter damage in amyotrophic lateral sclerosis. PloS one. 2015; 10.6: e0131114. ↩
Kasper E et al. Microstructural white matter changes underlying cognitive and behavioural impairment in ALS–an in vivo study using DTI. PloS one. 2014; 9.12: e114543. ↩
Alja Vičič, dr. med.,
Jernej Avsenik, dr. med., spec. radio.
Klinični inštitut za radiologijo UKC Ljubljana,
Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana
dr. Rok Berlot, dr. med., spec. nevr.
Klinični oddelek za bolezni živčevja,
Nevrološka klinika UKC Ljubljana,
Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana.
Recenzenta:
Dr. Matej Vrabec, dr. med, specialist radiolog
Klinični inštitut za radiologijo UKC Ljubljana,
Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana
Dr. Jernej Vidmar, dr. med., specialist radiolog
Klinični inštitut za radiologijo UKC Ljubljana,
Zaloška cesta 7, 1000 Ljubljana
Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani,
Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana
Poslano: 27.10.2017.
Sprejeto: 11.12.2017.
Objavljeno: 10.03.2018.