Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom (RCVS) zajema vsa tista obolenja, ki vodijo do reverzibilnega zoženja več predelov znotrajmožganskih arterij. Poimenovanje teh obolenj pred leti ni bilo poenoteno. Tako se je RCVS skrival pod številnimi imeni, kot so Call-Flemingov sindrom, migrenski vazospazem, poporodna cerebralna angiopatija, psevdovaskulitis osrednjega živčnega sistema ter benigna angiopatija osrednjega živčnega sistema. RCVS klinično najpogosteje prepoznamo po močnem in nenadno nastalem utripajočem glavobolu. Poleg glavobola so lahko prisotni tudi žariščni nevrološki izpadi. RCVS je klinično-radiološki sindrom, saj sum nanj postavimo na podlagi klinične slike, potrdimo pa ga s pomočjo radioloških preiskav. Čeprav je klinični izhod sindroma v večini primerov dober, lahko dolgotrajne in obsežne zožitve znotrajmožganskih arterij vodijo do hudih nevroloških okvar ali celo smrti.
RCVS lahko prizadene vse starostne in rasne skupine. Povprečna starost bolnikov se giblje med 20. in 50. letom1. V odrasli dobi so pogosteje prizadete ženske, v otroški dobi pa dečki. Pojavnost sindroma v zadnjih letih narašča. Še vedno ni znano, ali bi porast lahko pripisali le boljšemu poznavanju sindroma ter uporabi občutljivejših radioloških slikovnih preiskav ali pa se je število bolnikov z RCVS-jem v zadnjih letih resnično povečalo2.
Natančen mehanizem nastanka RCVS-ja ni znan. Najverjetneje gre za motnjo v uravnavanju tonusa znotrajmožganskih arterij. Ta naj bi nastala zaradi spremenjenega odziva žilnih receptorjev na adrenergično stimulacijo, endotelijske disfunkcije arterij, oksidativnega stresa in genetske predispozicije posameznikov za razvoj in potek RCVS-ja1.
Vazokonstrikcije znotrajmožganskih arterij najverjetneje ne povzročajo glavobola, saj lahko vztrajajo tudi več tednov po prenehanju bolečine. Bolj verjetno glavobol sprožijo segmentne vazodilatacije, ki so odgovorne tudi za rupture distalnih arterij in posledične hemoragične zaplete. Vazokonstrikcije se najverjetneje pričnejo v segmentih malih distalnih arterij, kjer ostanejo asimptomatske. Njihovo napredovanje v večje proksimalne segmente pa povzroči nastanek ishemičnih zapletov3.
RCVS povezujejo z nosečnostjo in poporodnim obdobjem, migrenskimi glavoboli in zdravili za preprečevanje le-teh, uživanjem prepovedanih drog, kot so kokain, kanabis, amfetamini in druge vazoaktivne substance, simpatikomimetičnimi zdravili, selektivnimi zaviralci prevzema serotonina, imunosupresivi, nevrokirurškimi operacijami, nerupturiranimi možganskimi anevrizmami, hiperkalciemijo, disekcijo vratnih arterij, trombozo venskih sinusov, uživanjem energijskih pijač z visoko vsebnostjo kofeina, uporabo nikotinskih obližev, v približno 50 % pa lahko nastane tudi spontano1 2 4.
Glavobol je pri 50–75 % bolnikov edini simptom RCVS-ja2. Pogosto ga sprožijo fizični napor, čustveni stres, spolni odnosi, kašljanje, kihanje ali kopanje1. Glavobol je hud, nenadno nastal in utripajoč. Maksimalno intenziteto doseže v eni minuti. Prvi zagon glavobola pogosto popusti znotraj 3 ur, ponavlja pa se od 1 do 4 tedne 1 3 5. Glavobol je najpogosteje difuzen, lahko pa je lokaliziran v področju zatilja ali temena. Pogosto so mu pridruženi slabost, bruhanje, razdražljivost in občutljivost na svetlobo1 2 6. Redkeje je glavobol blažji, njegova popolna odsotnost pa je zelo redka. Hemoragični zapleti, kot na primer subarahnoidna krvavitev (SAK) in intraparenhimska krvavitev, so najpogostejši znotraj 1. tedna po pojavu sindroma. Ob koncu 2. tedna prevladujejo ishemični zapleti, predvsem tranzitorna ishemična ataka (TIA) in ishemična možganska kap (IMK)1 3 5. Zapleti RCVS-ja se kažejo z žariščnimi nevrološkimi izpadi, kot so hemiplegija, hiperrefleksija, ataksija, tremor, afazija, skotomi, hemianopsija, kortikalna slepota in krči2.
Sum na RCVS postavimo s pomočjo že omenjene klinične slike, dokončno diagnozo pa potrdimo z radiološkimi slikovnimi preiskavami. Laboratorijski izvidi krvi in likvorja bolnika z RCVS-jem so običajno v mejah normale. Za izključitev sistemskih bolezni, vazoaktivnih tumorjev in zlorabe prepovedanih drog je na mestu preiskava urina2 7.
Ker moramo pri osebah s hudim, nenadnim, utripajočim glavobolom diferencialno diagnostično pomisliti tudi na druga obolenja, je prva priporočena radiološka slikovna preiskava računalniška tomografija (CT). S CT-preiskavo bomo potrdili ali izključili SAK, znotrajmožgansko krvavitev in IMK. SAK se lahko pojavi tudi pri bolnikih z RCVS-jem, vendar je krvavitev prisotna v enem ali več sulkusih na možganski konveksiteti, z odsotnostjo krvi v bazalnih cisternah, možganskih ventriklih ali parenhimu8. Krvavitev je po obsegu po navadi manjša, najpogosteje pa se nahaja frontalno in parietalno3. Táko krvavitev, ki jo vidimo tudi na sliki 1, imenujemo netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev (kSAK). RCVS naj bi bil glavni vzrok za nastanek kSAK pri osebah, mlajših od 60 let8.
Do 17 % bolnikov, pri katerih je zaradi RCVS-ja prišlo do kSAK, ima tudi sindrom posteriorne reverzibilne encefalopatije (PRES). PRES ima podobne klinične lastnosti kot težje potekajoči RCVS, kaže pa se z akutno nastalim glavobolom, zmedenostjo, krči ter kortikalno slepoto. Povezujejo ga s preeklampsijo in eklampsijo, avtoimunskimi boleznimi, imunosupresivi, kemoterapijo in septičnim šokom3. Mehanizem nastanka RCVS-ja in PRES-a je najverjetneje podoben5.
Magnetnoresonančna (MR) preiskava nam pomaga pri opredelitvi zapletov RCVS-ja. S T2 FLAIR obteženo sekvenco si lahko prikažemo kSAK in možganski edem, z MR difuzijskim slikanjem (DWI) pa akutno IMK. Ishemija je pogosto obojestranska in simetrična, in sicer na stičišču povirja velikih možganskih arterij ali »watershed« področjih ter na stiku sive in bele možganovine. Čeprav je 30–70 % bolnikov ob prvi CT- ali MR-preiskavi brez vidnih sprememb možganovine, sčasoma vidne spremembe razvije do 75 % bolnikov2. Na perfuzijskem slikanju so lahko vidna številna področja zmanjšane prekrvavitve, ki najpogosteje zajemajo »watershed« področja.
S transkranialno doppler sonografijo (TCD) merimo srednje in maksimalne hitrosti pretoka krvi v začetnih predelih možganskih arterij Willisovega kroga. Za RCVS je značilno zvišanje vrednosti hitrosti pretoka krvi. TCD-preiskavo pri RCVS-ju uporabljamo za spremljanje dinamike žilnih zožitev. Najvišje hitrosti pretoka krvi lahko pričakujemo konec 3. tedna po pojavu simptomov3 9.
CT-angiografija (CTA), MR-angiografija (MRA) in digitalna subtrakcijska angiografija (DSA) so najbolj povedne preiskave za postavitev diagnoze RCVS-ja2 7. Angiografsko kažejo arterije Willisovega kroga in njihove veje poseben izmenični vzorec zožitev, ki jim sledijo abnormalne razširitve. Značilen angiografski vzorec za RCVS je prikazan na slikah 2a in 2b.
Ker so lahko rezultati CTA in MRA v prvem tednu po začetku pojava simptomov normalni, je v primeru velikega kliničnega suma za RCVS slikanje priporočeno ponoviti po 1–2 tednih. DSA ostaja zlati standard za ocenjevanje zožitev možganskega žilja pri tistih bolnikih, pri katerih z neinvazivnima CTA in MRA zožitev nismo uspeli zaznati. To posebej velja pri ocenjevanju prizadetosti malih in distalnih možganskih arterij7.
Spremembe, ki jih opazimo na angiografiji, lahko spominjajo na aterosklerozo znotrajmožganskih arterij, vaskulitise, bolezen moyamoya, fibromuskularno displazijo in druge. V takem primeru druga obolenja od RCVS-ja ločimo z natančno odvzeto anamnezo, laboratorijskimi izvidi krvi in likvorja ter z dodatnimi slikovni preiskavami2.
MRI-preiskava žilne stene (VWI) je ena izmed novejših preiskav, ki se uporablja pri ocenjevanju možgansko-žilnih bolezni. V nasprotju s CTA, MRA in DSA, ki podajajo informacije o žilni svetlini, z VWI-preiskavo pridobimo informacije o žilni steni. VWI-preiskava naj bi v prihodnje pomagala pri ločevanju med RCVS-jem in vaskulitisi osrednjega živčnega sistema7.
Specifičnega zdravljenja za RCVS ne poznamo. Pomembno je, da prekinemo zdravljenje z zdravili, ki bi pri bolniku potencialno lahko povzročala žilne zožitve. Prav tako je pomemben natančen nadzor krvnega tlaka, saj so ob njegovem porastu bolniki podvrženi možganskim krvavitvam, ob padcu pa možganski ishemiji. Močne glavobole najlažje ublažimo z opioidnimi analgetiki. Triptani in ergot derivati so v primeru RCVS-ja kontraindicirani, saj povzročajo zožitve žil. Epileptični napadi so navadno prisotni le na začetku, zato dolgotrajno zdravljenje ni potrebno2. Zdravljenje žilnih zožitev je zaradi pomanjkanja kliničnih raziskav izkustveno. Najpogosteje se uporabljajo zaviralci kalcijevih kanalčkov. Študije so pokazale, da zaviralec kalcijevih kanalčkov nimodipin ne vpliva na trajanje zožitev velikih in srednje velikih arterij, temveč deluje na arterije malega obsega ter zmanjša število in intenziteto glavobolov2 10. Po kliničnem izboljšanju zdravljenje z zaviralci kalcijevih kanalčkov ni več potrebno. Uporaba kortikosteroidov pri bolnikih z RCVS-jem ni priporočena, saj je povezana s slabšim kliničnim izhodom2. Med DSA lahko neposredno v eno od prizadetih arterij dovajamo zdravila, ki širijo žile. To naj bi sprostilo zožitve v številnih, tudi kontralateralnih arterijah. Neposredno dovajanje zdravil lahko pomaga k hitrejši potrditvi diagnoze, saj je le-ta navadno retrospektivna, po spontani normalizaciji obsega žil. Z dovajanjem zdravila tako dosežemo takojšno reverzibilnost zožitve pri RCVS-ju. To je v nasprotju z drugimi vazospastičnimi motnjami, kjer je takojšnja reverzibilnost le delna ali pa je ni. Ker pa lahko neposredno dovajanje zdravila zaradi sprostitve vazospazma povzroči reperfuzijsko poškodbo možganov, med posegom pa so možni tudi zapleti (disekcija, perforacija), je ta ukrep rezerviran samo za tiste bolnike, pri katerih se klinično stanje poslabšuje2 7.
Prognoza bolnikov z RCVS-jem je večinoma dobra. Glavoboli in žariščni nevrološki izpadi izzvenijo v približno 3 tednih, zožitve znotrajmožganskih arterij, vidne na angiografiji, pa v 1 do 3 mesecih1 2 10.
Pri 15–20 % bolnikov pride do trajne blage nevrološke okvare, pri manj kot 5 % bolnikov pa do hujših nevroloških okvar ali celo smrti2.
Miller TR, Shivashankar R, Mossa-Basha M, Gandhi D. Reversible cerebral vasoconstriction syndrome, part 1: epidemiology, pathogenesis, and clinical course. American Journal of Neuroradiology. 2015;36:1392-1399. ↩
Singhal A. Reversible cerebral vasoconstriction syndromes. UpToDate. 2017. ↩
Ducros A. Reversible cerebral vasoconstriction syndrome. Handbook of Clinical Neurology. 2014;121:1725-1741. ↩
Werring JD. Reversible cerebral vasoconstriction syndrome and intracranial hemorrhage: some answers, many questions. Stoke. 2010;41:2455-2456. ↩
Cappelen-Smith C, Calic Z, Cordato D. Reversible cerebral vasoconstriction syndrome: recognition and treatment. Current Treatment Options in Neurology. 2017;19: 21. ↩
Ducros A. Reversible cerebral vasoconstriction syndrome. The Lancet Neurology. 2012;11:906–917. ↩
Miller TR, Shivashankar R, Mossa-Basha M, Gandhi D. Reversible cerebral vasoconstriction syndrome, part 2: diagnostic work-up, imaging evaluation, and differential diagnosis. American Journal of Neuroradiology. 2015;36:1580-1588. ↩
Repar M, Bajrović FF. Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev. Sinapsa. 2013;6. ↩
Chen SP, Fuh JL, Wang SJ. Reversible cerebral vasoconstriction syndrome: an under-recognized clinical emergency. Therapeutic Advances in Neurological Disorders. 2010;3:161–171. ↩
Sattar A, Manousakis G, Jensen MB. Systematic review of reversible cerebral vasoconstriction syndrome. Expert Review of Cardiovascular Therapy. 2010;8:1417–1421. ↩
Maja Cimperšek, dr.med.
Klinični inštitut za radiologijo,
Univerzitetni klinični center Ljubljana
izr. prof. dr. Katarina Šurlan Popovič, dr. med., spec. rad.
Klinični inštitut za radiologijo,
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Recezentka:
Jana Kenda, dr. med., spec. nevr.
Nevrološka klinika,
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Poslano: 22.9.2017
Sprejeto: 23.4.2018
Objavljeno: 13.6.2018