Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Sezonska depresija
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Človek je že od nekdaj neizbežno povezan z naravo, ki ga obdaja. S spreminjanjem zunanjih vplivov, kot je npr. dolžina dnevno-nočnega cikla v povezavi z letnimi časi, so pogojene številne telesne spremembe. Cirkadiani ritmi pomembno vplivajo na biološke procese v našem telesu preko uravnavanja naše notranje ure. Zato ni nenavadno, da so z zimskim časom in s krajšanjem dneva povezane tudi spremembe našega počutja. Že v 80-ih letih prejšnjega stoletja so strokovnjaki opisali sezonsko depresijo – to je pojav ponavljajočih se epizod depresivnega počutja, ki se pojavlja sezonsko v zimskem času.
Veliko ljudi pozimi pogosteje kot v drugih letnih časih zaznava spremembe v dojemanju sveta okoli sebe. Del teh občutkov se nanaša na spremenjene vzorce poteka bioloških procesov kot odgovor na krajšanje dneva ter spremembe v razmerju svetlobe in teme 1. Drugi del občutkov, izrazitih predvsem v prazničnem času, izvira iz družbenih – socialno in ekonomsko pogojenih – normativov in pričakovanj. Raziskovalci so potrdili, da se spremembe dogajajo tudi na celično-genetskem nivoju naše notranje biološke ure 2.
Počutje je ena poglavitnih spremenljivk človeške osebnosti, ki je pogojena s sezonsko variabilnostjo. Cirkadiani ritmi so telesu endogeni biološki ritmi, ki se ravnajo po okvirno 24-urni periodi in so približno usklajeni z dnevno-nočnimi cikli v naravi (slika 1).
Visoka osvetlitev (npr. poleti) vpliva na zvišanje stopnje pozornosti, aktivira prebavo in presnovo, zniža nivo kortizola v krvi in vpliva na nočni porast melatonina 1. Na celičnem nivoju so cirkadiani ritmi uravnavani preko t. i. jedrne molekularne ure, ki se nahaja v suprakiazmatskem jedru v hipotalamusu in deluje po principu zaporedja reakcij transkripcijskih ali translacijskih povratnih zank 3. Na podlagi celičnih signalov se sproži izražanje proteinov molekularne ure Period (Per 1, Per 2, Per 3) in Cryptochrome (Cry 1, Cry 2). Z akumulacijo teh proteinov se po načelu povratne zanke blokira njihovo izražanje, hkrati pa uravnavajo tudi transkripcijo t. i. urnih genov (ang. clock-controlled genes, CCG) in modulirajo ključne molekularne poti preko interakcij protein-protein 2. Pod nadzorom cirkadiane ure so številni celični procesi, kot so diferenciacija, rast in apoptoza celic, imunske reakcije, nevroinflamacija, nevrogeneza in nevroplastičnost. Zato ni težko razumeti, da ima desinhronizacija cirkadiane ure negativen vpliv na številne fiziološke procese in posledično tudi na naše počutje 3. Cirkadiani ritmi pri človeku uravnavajo vse od osnovnih bioloških (izločanje hormonov, uravnavanje telesne temperature) do vedenjskih funkcij (vzorci spanja in budnosti, socializacija). Izražanje genov, povezanih z notranjo uro, je odvisno od vsakega posameznika – nanjo vplivajo dedni vzorci, spol, starost in okoljski faktorji. Tudi kronotip oziroma ritmičnost optimalnega časa delovanja tekom dneva glede na individualne preference posameznika domnevno vpliva na pojavljanje depresivnih obolenj. Raziskovalci so ugotovili, da so nočne ptice (vrsta kronotipa, pri katerem ljudje najbolj optimalno funkcionirajo pozno popoldne in ponoči) bolj podvržene motnjam počutja, spanja in zlorabam drog 4.
Ko je naša centralna biološka ura predolgo časa neusklajena oziroma izven ravnovesja, pride do nastopa bolezni. Raziskovalci so na genetskem nivoju potrdili prisotnost polimorfizmov posameznega gena (ang. single nucleotide polymorphism, SNP; sprememba enega nukleotida v zaporedju gena, ki vpliva na spremembe v izražanju tega gena oziroma proteina, ki ga kodira) in ponavljajočih zaporedij znotraj posameznih genov cirkadiane ure (ang. VNTR variable number tandem repeats; spremenljivo število tandemskih ponovitev zaporedja nukleotidov, ki tako kot SNP vplivajo na izražanje gena), ki so povezani z motnjami počutja, anksioznostjo ali depresivnimi epizodami 5. Genetske različice genov npas2 (SNP rs11541353) in cry2 (SNP rs 10838524) so povezali z izražanjem sezonske depresije 6 , 7. Odkar je Rosenthal s sodelavci leta 1984 8 uvedel izraz sezonska depresija (ang. seasonal affective disorder, SAD), je povezava med variacijami počutja in sezonskostjo ponovno pridobila zanimanje strokovne javnosti. S patofiziološkega vidika tipični simptomi SAD (prenajedanje, povišana želja po uživanju ogljikovih hidratov, pridobivanje teže, prekomerno spanje) nakazujejo, da gre za motnje v delovanju serotoninergičnega sistema. Serotonin (5-hidroksitriptamin, 5-HT) je nevroprenašalec, ki sodeluje pri uravnavanju kardiovaskularnega, renalnega, imunskega in prebavnega sistema 9. Največja zaloga serotonina je prisotna v prebavnem traktu, pomemben delež molekule pa nastaja tudi v možganih, kjer vpliva na počutje, zato serotonin pogosto poimenujemo hormon sreče. Nizka vsebnost serotonina v krvi je povezana s pojavom depresivnih epizod, vendar zaenkrat še ni pojasnjeno, ali je znižanje sinteze vzrok ali posledica čustvenih nihanj 10. Nivo serotonina v hipotalamusu je sezonsko pogojen in se tipično zmanjša v zimskem času, kar pomaga pojasniti sezonsko naravo depresije tipa SAD 11. Spremembe v sintezi, metabolizmu ali privzemu serotonina so povezali z manifestacijami shizofrenije, depresije, kompulzivnih motenj in težavami pri učenju 9. Martinowich in Lu 12 na primer v svoji teoriji predpostavljata, da stres pomembno zmanjša izražanje proteina, ki deluje kot prenašalec serotonina v sinaptični špranji (5-Htt). Gen 5-htt se nahaja v dveh različicah, ki se razlikujeta v številu tandemskih ponovitev. Različica z večjim številom ponovitev vpliva na povišano sintezo proteina 5-Htt, kar omogoča večji privzem serotonina in izboljšanje počutja 12. Veliko podatkov o pomenu dnevno-nočnih ciklov na počutje pridobimo iz študij z udeleženci, ki v daljšem časovnem obdobju opravljajo nočno ali večizmensko delo. Ugotovili so, da imajo ti ljudje zaradi daljše izpostavljenosti nenaravnemu ritmu svetlobe in teme ter hranjenja povišano možnost za nastanek rakavih obolenj, po merilih WHO je dolgoletno večizmensko in nočno delo celo eden poglavitnih povzročiteljev raka 13. Izpostavljenost umetni svetlobi ponoči moti cirkadiane ritme in vpliva na pojav depresivnega počutja, saj svetloba deluje kot modulator kognitivnih možganskih funkcij 14.
Pri SAD gre za kombinacijo bioloških sprememb in sprememb v počutju, ki izkazujejo sezonski vzorec 15. Vključuje podobne fotoperiodične mehanizme kot sezonska reprodukcija in hibernacija pri živalih 16. Obolenje se ponavlja letno, najpogosteje v pozno jesenskem in zimskem času, simptomi obolenja pa so lahko pri posamezniku prisotni tudi do 40 % koledarskega leta 15. Po nekaterih ocenah naj bi obolenje prizadelo do 5 % populacije (to se nanaša predvsem na razvite države), v severnih zemljepisnih širinah pa tudi do 10 % prebivalstva 17, 18. Simptomi vplivajo predvsem na socialno življenje posameznika, povzročajo na primer težave v službi in medčloveških odnosih na splošno. Predominantno se pojavlja pri ženskah v rodni dobi, starejših in najstnikih med 16. in 18. letom 15. Gre za tipične simptome depresivnega obolenja (letargičnost, utrujenost, izogibanje socialnim situacijam), poleg tega se pojavljajo še znaki hiperfagije in s tem povezanega povišanja telesne teže in povečanega hrepenenja po ogljikovih hidratih, ki sicer niso značilni za depresivne epizode 9.
Metode zdravljenja najpogosteje vključujejo svetlobno terapijo, farmakoterapijo ali kognitivno vedenjsko terapijo (ang. cognitive behavioral therapy, CBT). Študije si med seboj niso enotne, kateri izmed pristopov daje najboljše rezultate 17. Pri svetlobni terapiji pacient sedi pred virom svetlobe določeno količino časa, vsaj 30 minut dnevno. Tretma se izvaja celoten čas trajanja posamezne epizode, v nadaljnjih letih pa se preventivno lahko začne izvajati pred nastopom simptomov 15. Študije nakazujejo, da naj bi imeli antidepresivi druge generacije (selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina, zaviralci ponovnega privzema serotonina in norepinefrina) superiorni učinek v primerjavi s placebo zdravljenjem 19. Vendar je pri zdravljenju SAD s farmacevtskimi pripravki treba najti pravilno kombinacijo zdravil za vsakega pacienta posebej preko intenzivnega spremljanja simptomov SAD in možnih stranskih učinkov zdravil 17. CBT je empirično potrjen pristop, odobren za depresivna obolenja ne-sezonskega tipa, pri SAD pa se trenutno priporoča kot dopolnilno zdravljenje skupaj z drugimi oblikami terapij. CBT pripomore predvsem k znižanju stopnje remisije pacientov v naslednjih zimskih sezonah, v nekaterih kombiniranih zdravljenih poročajo celo o 90 % uspehu pri zdravljenju pacientov 20. V prihodnosti pričakujemo še več primerjalnih kliničnih študij o uspehih zdravljenja s posameznimi ali kombinacijo terapij za maksimalni učinek zdravljenja, tudi s pomočjo novih genetskih spoznanj.
Vse bolj razumemo in se zavedamo pomena, ki ga imajo intrinzični biološki mehanizmi na naše počutje in delovanje. Čeprav smo do neke mere sužnji genetskih faktorjev in okoljskih signalov, ki uravnavajo bioprocese v našem telesu, smo v največji meri sami odgovorni, da skrbimo za uravnoteženo življenje.
Yan L et al. Light as a modulator of emotion and cognition: lessons learned from studying a diurnal rodent. Hormones and behavior. 2018; https://doi.org/10.1016/j.yhbeh.2018.09.003. ↩
Albrecht U. Timing to perfection: the biology of central and peripheral circadian clocks. Neuron. 2012;74:246-60. ↩
Garbazza C, Benedetti F. Genetic factors affecting seasonality, mood and the circadian clock. Frontiers in Endocrinology. 2018;9:481. ↩
Kivelä L et al. Chronotype and psychiatric disorders. Current sleep medicine reports. 2018;4:94-103. ↩
Partonen T. Clock gene variants in mood and anxiety disorders. Journal of neuron transmission. 2012;119:1133-45. ↩
Johansson C et al. Circadian clock-related polymorphisms in seasonal affective disorder and their relevance to diurnal preference. Neuropsychopharmacology. 2003;28:734-39. ↩
Lavebratt C et al. CRY2 is associated with depression. PloS One. 2010;5:e9407. ↩
Rosenthal NE et al. Seasonal affective disorder: a description of the syndrome and preliminary findings with light therapy. Archives of general psychiatry. 1984;41:72-80. ↩
Gupta A et al. Role of serotonin in seasonal affective disorder. European review for medical and pharmacological sciences . 2013;17:49-55. ↩
Ruhé HG et al. Mood is indirectly related to serotonin, norepinephrine and dopamine levels in humans: a meta-analysis of monoamine depletion studies. Molecular psychiatry. 2007;12:331-59. ↩
Hariri AR, Holmes A. Genetics of emotional regulation: the role of the serotonin transporter in neural function. Trends in cognitive sciences. 2006;10:182-91. ↩
Martinowich K, Lu B. Interaction between BDNF and serotonin: role in mood disorders. Neuropsychopharmacology. 2008;33:73-83. ↩
Haus EL, Smolensky MH. Shift work and cancer risk: potential mechanistic roles of circadian disruption, light at night, and sleep deprivation. Sleep medicine reviews. 2013;17:273-84. ↩
Touitou Y et al. Association between light at night, melatonin secretion, sleep deprivation and the internal clock: health impacts and mechanisms of circadian disruption. Life sciences. 2017;173:94-106. ↩
Kurlansik SL, Ibay AD. Seasonal affective disorder. American family physician. 2012;86:1037-41. ↩
Wirz-Justice A. Seasonality in affective disorders. General and comparative endocrinology. 2018;258:244-49. ↩
Menculini G et al. Depressive mood and circadian rhytms disturbances as outcomes of seasonal affective disorder treatment: a systematic review. Journal of affective disorders. 2018;241:608-26. ↩
Byrne B, Brainard GC. Seasonal affective disorder and light therapy. Sleep medicine clinics. 2008;3:307-15. ↩
Westrin A, Lam RW. Seasonal affective disorder: a clinical update. Annals of clinical psychiatry. 2007;19:239-46. ↩
Rohan KJ et al. Winter depression recurrence one year after cognitive-behavioral therapy, light therapy, or combination treatment. Behavior therapy. 2009;40:225-38. ↩
dr. Saša Koprivec, univ. dipl. bioteh.
Klinika Loka d.o.o.
Prejeto: 6.12.2018
Objavljeno: 11.1.2019