Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Čebelji strup oziroma apitoksin (angl. bee venom, BV) je obrambni izloček čebel delavk, po sestavi vodna raztopina encimov, bazičnih polipeptidov, biogenih aminov, aminokislin, sladkorjev in mineralov. Sestava je odvisna od posamezne (pod)vrste čebele. Zavoljo aktualnosti se bomo v tem prispevku omejili na obravnavo BV medonosne čebele (Apis mellifera, L. 1758), ki je v Sloveniji, pa tudi v Evropi, najbolj razširjena. V apiterapiji, ki je tradicionalna in hkrati moderno utemeljena veda o tem, kako si s pomočjo čebeljih pridelkov krepimo in ohranjamo zdravje, se BV uporablja v obliki krem, mazil, injekcij v kožo in skeletno mišico ali neposredno z nadzorovanimi piki živih čebel, in sicer za preprečevanje in zdravljenje različnih bolezni in patoloških stanj, kot so bolečine v sklepih in mišicah, revmatizem in različne kožne bolezni. Znanstvene in klinične raziskave v zadnjih 100 letih so pokazale na nove potencialne uporabnosti BV oziroma njegovih sestavin, od katerih so najbolj aktualne nevrološke (nevrodegenerativne) bolezni. Čebelji strup je sicer še daleč od samostojne klinične uporabe, trenutno je najbolj aktualna njegova uporaba v preventivne namene in kot komplementarno sredstvo ostalim uveljavljenim načinom zdravljenja.
BV je prozorna tekočina s približno 88 % vode, 11 % proteinskih molekul in 1 % različnih nizkomolekularnih organskih molekul. Že pri sobni temperaturi se hitro posuši in tvori rjavo-bele kristale. Ima oster, nearomatičen vonj, grenak okus in kisel pH (4,5–5,5). En čebelji pik oziroma izstisk vsebuje 0,15–0,30 mg strupa s približno 18 fiziološko aktivnimi substancami, ki povročijo intenzivno vnetje in draženje, če pridejo v stik z dermisom, mukoznimi membranami ali očmi. Niso vse od njih uporabne v človeški farmakoterapiji; tiste z največjim potencialom so omenjene v nadaljevanju (tabela 1).
Izmed proteinov z encimsko aktivnostjo sta v BV najpomembnejši fosfolipaza A2 (PLA2) in hialuronidaza (HYAL). Za človeški organizem sta močna alergena in potencialna anafilaktogena, saj lahko pri dovzetnih posameznikih sprožita z IgE posredovan imunski odziv. PLA2 je encim, ki razgradi celično membrano in s tem poruši njeno integriteto, kar povzroči nekrozi podoben razpad celic in širše prizadane okoliško tkivo. HYAL je pogovorno imenovana tudi »mehčalni/rahljalni faktor«, saj hidrolizira viskozen polimer hialuronsko kislino. Ta dezintegracija zunajceličnega matriksa drugim komponentam BV olajša lokalno delovanje in vstop v sistemski krvni obtok.
Pomemben sestavni del BV so proteini brez encimske aktivnosti. Melitin predstavlja okoli 50 % suhe mase BV in je njegov glavni dejavnik bolečine in srbečice, saj učinkuje na receptorje za bolečino (nociceptorje) preko dveh različnih mehanizmov. Poleg tega ima melitin tudi močno citotoksično delovanje, saj učinkuje na površinske lastnosti plazmaleme eritrocitov in epitelnih celic tako, da v njih tvori pore. Apamin je najmanjši znani nevrotoksičen peptid in edini, ki z lahkoto prečka krvno-možgansko pregrado, zato je v zvezi z nevrološkimi oziroma nevrodegenerativnimi boleznimi v središču pozornosti. V nevronih namreč poveča frekvenco aksonskih električnih signalov in kaže, da se apamin direktno veže na zunajcelično področje K+-kanalčka. Posamezni tipi kanalčkov so poleg nevronov prisotni še v plazmalemi drugih vzdražnih in nevzdražnih celic, kot so črevesni miociti ter endotelne in jetrne celice 1. Peptid degranulacije mastocitov (angl. mast cell degranulating peptide, MCD) je po strukturi sicer podoben apaminu, po toksičnih učinkih pa melitinu. V manjših koncentracijah je učinkovit mediator degranulacije mastocitov in sproščanja histamina iz njih, v večjih dozah pa je modulator napetostno odvisnih K+-kanalčkov. Skladno s tem ima potencial učinkovanja v CŽS, vendar le ob intraventrikularni aplikaciji, saj v fizioloških pogojih ne prehaja krvno-možganske pregrade. Adolapin ima protivnetno, antipiretično in analgetično delovanje zaradi inhibicije ciklooksigenaze (COX) in s tem sinteze prostaglandinov. Ostali peptidi, ki jih v BV najdemo v manjših koncentracijah in še nimajo jasno karakterizirane toksične in farmakološke aktivnosti, so: sekapin, tertiapin, cardiopep, minimin, prokamin in pamin.
Poleg proteinskih molekul vsebuje BV tudi nizkomolekularne organske spojine, od katerih so farmakološko najpomembnejši kateholamini. Histamin je glavni predstavnik te skupine, saj neposredno sodeluje pri vnetnem odzivu preko povečane prepustnosti kapilar, pri dovzetnih posameznikih pa pomembno prispeva k alergijskem odzivu. Dopamin in noradrenalin povečata jakost in frekvenco srčnega utripa in posledično sistemsko distribucijo BV. Serotonin, podobno kot melitin, prispeva k dražilnim učinkom BV. Pomembni so še različni proteazni inhibitorji, ki delujejo protivnetno in zavirajo krvavenje na mestu pika.
Tabela 1: Sestava čebeljega strupa z masnimi odstotki posameznih sestavin 2.
Skupina | Komponenta | Vsebnost [% suhe mase] |
---|---|---|
ENCIMI | PLA2 | 10-12 |
HYAL | 1-2 | |
PLB | 0-1 | |
fosfataze | 1 | |
α-glukozidaza | 0-6 | |
PEPTIDI | melitin | 40-50 |
apamin | 2-3 | |
MCD peptid | 2-3 | |
adolapin | 0,5-1 | |
sekapin | 0,5-2 | |
tertiapin, cardiopep | 1-2 | |
minimin | 2 | |
prokamin | 1-2 | |
pamin | 1-3 | |
inhibitorji proteaz | 0,1-0,8 | |
BIOGENI AMINI | histamin | 0,5-2 |
dopamin | 0,2-1 | |
noradrenalin | 0,1-0,5 | |
serotonin | 0,1-1 | |
GABA, α-aminokisline | 1 | |
FOSFOLIPIDI | 1-3 | |
SLADKORJI | glukoza, fruktoza | 2-4 |
HLAPNE SPOJINE (FEROMONI) | kompleksni etri | 4-8 |
MINERALI | P, Ca, Mg | 3-4 |
Več farmakoloških mehanizmov BV je bilo predlaganih oz. potrjenih: (i.) stimulacija nespecifičnega imunskega odziva, (ii.) stimulacija tvorbe specifičnih protiteles, (iii.) stimulacija sproščanja kortizona, (iv.) stimulacija sproščanja citokinov, (v.) inhibicija tvorbe prostaglandinov in (vi.) zaviranje vnetnih faktorjev 3,4. Vsi ti učinki nakazujejo uporabnost BV pri preprečevanju pojava oziroma zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni, katerih značilnost je vnetna oziroma avtoimunska patofiziologija.
BV se tradicionalno uporablja za zdravljenje revmatoidnega artritisa, bolezni kože in oči, bolezni srca in ožilja, zaradi citotoksičnih učinkov pa v novejšem času tudi za zdravljenje rakavih obolenj 5,6,7. V skladu z vsebino tega prispevka bomo v nadaljevanju pozornost namenili predvsem uporabnosti BV pri nevrodegenerativnih bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen (AD), multipla skleroza (MS), amiotrofična lateralna skleroza (ALS) in Parkinsonova bolezen (PD); slednji bomo zaradi obsežnosti dosedanjih raziskav namenili samostojen razdelek.
AD je nevrodegenerativna bolezen, ki se klinično običajno začne v kasnejših življenjskih obdobjih. Več različnih vedenjskih in elektrofizioloških študij je pokazalo, da uporaba apamina poveča vzdražnost nevronov, sinaptično plastičnost in dolgoročno potenciranje pomembnih področij hipokampusa 8,9,10, kar naj bi upočasnilo ali celo zaustavilo zgodnji razvoj in napredovanje bolezni. MS je kronična bolezen CŽS, pri kateri gre za propadanje mielinske ovojnice nevronov. Natančni vzroki še niso povsem pojasnjeni, izmed znanih pa gre za avtoimunski T-celični odziv. Pokazano je bilo, da ima BV nevroprotektivni učinek proti infiltraciji imunskih celic in proti diferenciaciji celic. ALS je kronična neozdravljiva bolezen, pri kateri gre za progresivni propad motoričnih nevronov, ki oživčujejo mišice hotenih gibov. Intradermalna aplikacija BV v transgene miši je povečala gibalno sposobnost testnih živali. Poleg tega se je BV izkazal kot uporaben pri zmanjševanju toksičnosti glutaminergičnih celic, ki je tudi eden izmed opisanih procesov v povezavi z ALS.
Največji že izkazani potencial ima BV pri zdravljenju Parkinsonove bolezni, kot bo podrobneje pojasnjeno v naslednjem razdelku.
PD je druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen, njena patofiziologija vključuje nepravilnosti v delovanju signalne zanke možganska skorja–bazalni gangliji–talamus–možganska skorja kot posledica selektivne in nepovratne izgube dopaminergičnih (DA) nevronov v črnem jedru (ang. substantia nigra, SN) in njihovih izrastkov v striatumu. Dodatno k patofiziologiji PD prispeva tudi nevrološko vnetje v okolici teh odmirajočih DA-nevronov, za katerega so odgovorne predvsem aktivirane gliacelice. Slednje kot odgovor na propad DA-nevronov sproščanjo potencialno nevrotoksične substance, kot so reaktivne kisikove zvrsti (ang. reactive oxygen species, ROS) in vnetni citokini. To je signal predvsem za T-celice, ki vdrejo na mesto aktiviranih gliacelic v okolici razpadajočih DA-nevronov, s čimer patološko stanje še dodatno poslabšajo 11,12. Nadomestna dopaminska farmakoterapija ima kar nekaj stranskih učinkov, saj le 5–10 % L-DOPA prečka krvno-možgansko pregrado. Iskanje alternativnih oblik zdravljenja, predvsem naravnega izvora, je zato izziv za sodobno medicino. Pri raziskavah učinkov BV na patologijo PD se najpogosteje uporabljajo različne in vitro in ex vivo eksperimentalne tehnike, najbolj informativni pa so in vivo živalski modeli PD. Kot že omenjeno, je apamin edina sestavina BV, ki brez težav prečka krvno-možgansko pregrado in ima v CŽS poznane farmakološke učinke 13. Apamin predstavlja le 2–3 % suhe mase BV (tabela 1), kar je bistveno manj od doz, ki so pokazale nevrozaščitne in antiparkinsonske učinke. Vendar ne smemo pozabiti, da je čebelji strup kompleksna mešanica različnih bioaktivnih sestavin, ki so evolucijsko izpopolnjene, da delujejo komplementarno in sinergistično. Ključen je učinek apamina na blokado K+-kanalčkov. Drug tip koristnih učinkov, ki jih ima BV pri PD, je zaviranje migracije levkocitov in zaviranje aktivacije gliacelic in makrofagov. Tretja skupina pozitivnih učinkov BV na PD je preko aktivnosti specifičnih citokinov in posledično modulacije pridobljene imunosti 14. Slednje je bilo opaženo pri čebelarjih, ki so bili zaradi narave dela izpostavljeni množici čebeljih pikov; pri njih je bila populacija celic Tregs, ki so sproščale IL-10, bistveno večja kot pri normalni populaciji 15. Izpostavili bi dve ključni študiji, ki sta utemeljili ugodne učinke BV na patologijo PD. BV ima na eni strani preventivno vrednost, saj poviša verjetnost preživetja DA-nevronov preko modulacije periferne imunske tolerance, na drugi strani pa ima vrednost pri (simptomatskem) zdravljenju, saj poveča prenos signalov iz možganske skorje do bazalnih ganglijev. Vse zgoraj omenjene ugotovitve, predvsem pa ti dve študiji, so bile zadosten razlog za odobritev in izvedbo prve konkretne klinične študije na pacientih z zmerno PD. Namen študije, ki so jo naredili Chung in sodelavci 16, je bil ugotoviti, ali BV poveča preživetje DA-nevronov na mišjem MPTP-modelu PD. Na osnovi rezultov je bilo moč zaključiti, da so nevrozaščitni učinki BV povezani z zmanjšano aktivacijo gliacelic, zmanjšano infiltracijo CD4+ T-celic in večjim številom celic Tregs. Prisotnost slednjih je nujna, da nevrozaščitni učinki BV pridejo do izraza.
Maurice in sodelavci so preučevali ali ima BV simptomatske učinke na podganjem modelu PD z učinkovanjem na bazalne ganglije 17. Aplikacija BV je (i.) izboljšala kontralateralno akinezijo (učinkovitost upravljanja hotenih gibov) prednjih okončin, (ii.) izboljšala z apomorfinom sproženo krožno gibanje okončin (merilo obsežnosti poškodb dopaminergičnih nevronov), (iii.) preprečila s haloperidolom sproženo katalepsijo (mišična otrdelost oz. telesna togost) ter (iv.) preprečila z nevroleptiki (antipsihotiki) sproženo stimulacijo gibalne skorje možganov preko direktnega zaviralnega in posrednega zbujevalnega delovanja na »striato-nigralno« zanko.
Glavni namen klinične študije 18 je bil pokazati simptomatske učinke 11-mesečne subkutane aplikacije BV (100 μg) v primerjavi s placebo kontrolno skupino. Raziskava ni pokazala jasnih in očitnih simptomatskih učinkov mesečnih aplikacij BV. Glede na to, da se je uporaba BV izkazala kot varna pri ne-alergičnih posameznikih, bi bilo raziskavo smiselno ponoviti, in sicer z bolj pogosto administracijo in/ali uporabo večjih individualnih doz.
V tem razdelku smo omenjali predvsem znanstveno-raziskovalne in klinične raziskave učinkov BV na Parkinsonovo bolezen in dosedanje ugotovitve so spodbudne. Svojevrstna potrditev potenciala BV pa je potrditev patentne prijave v ZDA 19, ki opisuje farmacevtske pripravke za zdravljenje PD, katerih osnovni elementi so ključne sesavine BV – apamin, melitin, hialuronidaza in fosfolipaza A2. Pri tem avtorji poudarjajo, da je ključna prednost njihovih predlaganih kombinacij pred naravnim čebeljim strupom v drugačnem razmerju količine apamina v primerjavi z drugimi sestavinami ter možnostjo izključitve katere od komponent (z izjemo apamina).
Tabela 2: Primerjava razmerij posameznih farmakološko aktivnih sestavin čebeljega strupa v čebeljem strupu in v patentu 19.
komponenti čebeljega strupa | masno razmerje čebeljega strupa | masno razmerje patentnega predloga |
---|---|---|
apamin : melitin | 0,075–0,060 : 1 | 0,3–4,0 : 1 |
apamin : hialuronidaza | 3,0–1,5 : 1 | 0,003–0,200 : 1 |
apamin : PLA2 | 0,3–0.25 : 1 | 0,01–0,20 : 1 |
Čebelji strup je povsem naravna in lahko dostopna naravna mešanica bioaktivnih in potencialno farmakološko aktivnih snovi. Glede na obseg tradicionalne uporabe in na novejše znanstveno-klinične raziskave je njegova uporaba pri preprečevanju in zdravljenju nevrodegenerativnih bolezni zagotovo varna (z izjemo posameznikov podvrženim alergijskim reakcijam!), žal pa je bilo narejenih premalo kliničnih študij, da bi z zagotovostjo lahko presojali njegovo učinkovitost. Zaključimo lahko, da so dosedanje raziskave v večji meri potrdile smotrnost uporabe tega naravnega preparata v boju proti aktualnim nevrodegenerativnim boleznim današnjega časa, naloga nadaljnjih študij pa je, da dosedaj znane pozitivne učinke potrdijo v klinični praksi, ugotovijo morebitne nove prednosti ter čebelji strup kot farmakološko učinkovino na varen in ustrezen način uvedejo v klinično prakso – če ne kot samostojno zdravilo, pa vsaj kot komplementarno naravno učinkovino.
Kolb H.-A. Potassium channels in excitable and non-excitable cells. Reviews of Physiology, Biochemistry and Pharmacology. 1990;115:51–91. ↩
Eze O.B.L s sod. Therapeutic Effect of Honey Bee Venom. Journal of Pharmaceutical, Chemical and Biological Sciences. 2016;4(1):48–53. ↩
Son D.J. s sod. Therapeutic application of anti-arthritis, pain-releasing, and anti-cancer effects of bee venom and its constituent compounds. Pharmacology & Therapeutics. 2007;115(2):246–270. ↩
Jang H.S. s sod. Effects of bee venom on the pro-inflammatory responses in RAW264.7 macrophage cell line. Journal of Ethnopharmacology. 2005;99:157–160. ↩
Abdela N. in Jilo K. Bee Venom and Its Therapeutic Values: A Review. Advances in Life Science and Technology. 2016;44:18–22. ↩
Hwang D.-S. s sod. Therapeutic Effects of Bee Venom on Immunological and Neurological Diseases. Toxins. 2015;7:2413–2421. ↩
Shimpi R. s sod. Review: Pharmacotherapeutics of Bee Venom. World Journal of Pharmacy and Pharmaceutical Sciences. 2016;7(5):656–667. ↩
Behnisch T. in Rayman K. Inhibition of apamin-sensitive calcium dependent potassium channels facilitate the induction of long-term potentiation in the CA1 region of rat hippocampus in vitro. Neuroscience Letters. 1998;253:91–94. ↩
Ikeda M. s sod. Selective reduction of (125I) apamin binding sites in Alzheimer hippocampus: a Quantitative autoradiographic study. Brain Research. 1991;567(1):51–56. ↩
Romero-Curiel A. s sod. Apamin induces plastic changes in hippocampal neurons in senile Sprague–Dawley rats. Synapse. 2011;65(10):1062–1072. ↩
Brochard V. s sod. Infiltration of CD4+ lymphocytes into the brain contributes to neurodegeneration in a mouse model of Parkinson disease. The Journal of Clinical Investigation. 2009;119(1):182–192. ↩
Reynolds A.D. s sod. Regulatory T cells attenuate Th17 cell-mediated nigrostriatal dopaminergic neurodegeneration in a model of Parkinson’s disease.The Journal of Immunology. 2010;184;2261–2271. ↩
Oller‐Salvia B. s sod. From venoms to BBB shuttles: Synthesis and blood–brain barrier transport assessment of apamin and a nontoxic analog. Peptide Science. 2013;100(6):675–686. ↩
Alvarez-Fischer D. s sod. Bee Venom and Its Component Apamin as Neuroprotective Agents in a Parkinson Disease Mouse Model. PLOS One. 2013;8(4):e61700. ↩
Meiler F. s sod. In vivo switch to IL-10-secreting T regulatory cells in high dose allergen exposure. Journal of Experimental Medicine. 2008;205:2887–2898. ↩
Chung E.S. s sod. Neuro-protective effects of bee venom by suppression of neuroinflammatory responses in a mouse model of Parkinson’s disease: Role of regulatory T cells. Brain, Behavior, and Immunity. 2012;26(8):1322–1330. ↩
Maurice N. s sod. Bee Venom Alleviates Motor Deficits and Modulates the Transfer of Cortical Information through the Basal Ganglia in Rat Models of Parkinson’s Disease. PLOS One. 2015;10(11):e0142838. ↩
Hartmann A. s sod. Bee Venom for the Treatment of Parkinson Disease – A Randomized Controlled Clinical Trial. PLOS One. 2016;11(7)e0158235.. ↩
Chase T.N in Oh-Lee J.D. Composition for treating Parkinson’s disease. United States Patent Application Publication. 2014, No.: US 2014/0356343 A1. ↩
ddr. Matjaž Deželak, univ. dipl. biol.
Apiterapevtsko društvo Slovenije
Medex d.o.o.
Prispevek je rezultat avtorjevega osebnega dela in v ničemer ne odraža stališč oziroma interesov podjetja, v katerem je zaposlen.
Prejeto: 7.1.2019
Objavljeno: 29.4.2019