Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Znakovni jezik skozi prizmo možganov
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
eSinapsa, 2024-27
Širša terapevtska uporaba ketamina: potenciali in izzivi
Kristian Elersič
Moč vpliva socialne opore na bolečino
Jana Verdnik
Maja in Matjaž sta ugasnila luči in se pogovarjala, vse dokler ju ni premagala utrujenost. Silvija in Andrej sta luči pustila prižgane, si pripovedovala o svojem dnevu in ko so oči postajale vse manjše, izklopila luči ter zaspala. Silvija in Andrej sta gluha in za sporazumevanje uporabljata znakovni jezik, poseben način sporazumevanja s kretnjami, s katerim drug drugemu svoj dan opišeta ravno tako doživeto ter z vsemi podrobnostmi kot Maja in Matjaž.
Triindvajsetega septembra obeležujemo mednarodni dan znakovnih jezikov. Na svetu živi okoli 75 milijonov gluhih posameznikov. Okoli 1500 jih živi v Sloveniji, med njimi pa jih približno tisoč kot svoj materni jezik uporablja slovenski znakovni jezik 1. Vse pogosteje znakovni jezik uporabljajo tudi njihovi svojci in posamezniki, ki se z njimi redno srečujejo pri svojem delu ter tolmači znakovnega jezika. Slovenija je namreč ena izmed prvih evropskih držav, ki je gluhim osebam priznala pravico do uporabe znakovnega jezika v vseh sferah javnega življenja 2. To jim omogoča enakopravno vključevanje v življenjsko in delovno okolje, kar pogosto uresničujejo z uveljavljanjem pravice do tolmača za znakovni jezik, ki gluhim tolmači slovenski govorni jezik v slovenski znakovni jezik, slišečim pa znakovni jezik v govorni jezik.
Govorni in znakovni jezik se na prvi pogled močno razlikujeta. Čeprav oba kot osnovne jezikovne gradnike uporabljata črke in besede, je najopaznejša razlika gotovo način sporazumevanja. Temeljno sredstvo sporazumevanja pri govornem jeziku je glas, med tem ko znakovni jezik temelji na dodelanem sistemu kretenj, pri čemer so ključni postavitev, orientacija, smer gibanja in položaj prstov in rok ter mimika obraza 2. Pri znakovnem jeziku torej ne gre za improvizacijo gibov oz. pantomimo, temveč za močno strukturiran in jezikovno bogat ter kompleksen sistem kretenj. Že majhne spremembe v kretnji lahko namreč podajo povsem drugo informacijo 3. Na primer, postavitev prstov in rok je lahko pri več besedah popolnoma enaka, vendar pa je od smeri gibanja rok (npr. ali se roki približujeta ali oddaljujeta) odvisno, kaj beseda pomeni (slika 1).
Ravno tako kot govorni jezik, tudi znakovni jezik ni univerzalen. Na svetu je okoli 140 različnih znakovnih jezikov, zaradi česar ne preseneča, da se govorci različnih znakovnih jezikov med sabo ne razumejo 2. Znakovni jeziki se namreč, tako kot govorni jeziki, razlikujejo po besedišču, slovnici, pravilih naglaševanja in besednem redu, in ne predstavljajo enostavne preslikave svojih govorjenih različic. Na primer, čeprav sta si britanska in ameriška govorjena angleščina zelo podobni, to ne velja za britanski in ameriški znakovni jezik. Nekdo, ki uporablja britanski znakovni jezik, ne bo razumel nekoga, ki uporablja ameriški znakovni jezik, in obratno.
Podobno, kot se v okviru določenega govornega jezika razvijejo različni naglasi, pa se le-ti oblikujejo tudi znotraj znakovnih jezikov. Ne preseneča torej, da ima posameznik, ki se kot odrasel priuči znakovnega jezika – zlasti, če je njegov materni jezik drug znakovni jezik – v le-tem pogosto naglas 3. Naglas pri govorjenem jeziku temelji na melodiji, poudarkih in hitrosti govora, pri znakovnem jeziku pa se nanaša na hitrost in ritmičnost kretenj, natančno postavitev rok in prstov, smer gibov in mimiko obraza. Poleg kretenj se v znakovnem jeziku uporablja tudi abeceda in sicer predvsem za črkovanje ter vpeljavo pojmov, za katere kretnja ne obstaja. Abeceda se uporablja tudi za črkovanje imen, čeprav imajo posamezniki za svoje ime pogosto svojo unikatno kretnjo.
Ker se govorni in znakovni jezik pomembno razlikujeta po načinu sporazumevanja, so raziskovalci na koncu prejšnjega tisočletja začeli pospešeno raziskovati, kako možgani procesirajo znakovni jezik in kako se to razlikuje od govornega jezika.
Že v devetnajstem stoletju so si mnogi anatomi in nevrologi prizadevali odgovoriti na vprašanje, kako možgani podpirajo razumevanje in produkcijo govora. Francoski zdravnik Paul Broca, ki je preučeval bolnike z govornimi težavami po poškodbah možganov, na primer kapi, je leta 1861 prišel do zanimivega spoznanja. Ugotovil je, da so ljudje, ki so imeli poškodovano področje v čelnem režnju leve polovice možganov, imeli težave z govorjenjem, kljub temu da so jezik lahko razumeli 4. Njihov govor je bil osiromašen in čeprav je pogosto vseboval vsebinsko smiselne besede, v njem ni bilo zaznati t.i. funkcijskih besed (zaimkov, veznikov, predlogov), kar je predvsem značilnost govora mlajših otrok (npr. “Mačka gre drevo.”). Kadar so tvorili več stavkov, so bili le-ti pogosto med sabo nepovezani, besede so se ponavljale, v njih pa so bile tudi izmišljene besede. Sposobnost govorjenja je tako pripisal omenjenemu področju v čelnem predelu leve možganske polovice, ki ga danes poznamo pod imenom Brocovo področje (slika 2).
Nekaj let po Brockovem odkritju je Carl Wernicke, nemški nevrolog, pri svojih bolnikih opazil nasprotne težave. Čeprav so bolniki lahko govorili in tvorili slovnično pravilne stavke, jezika niso razumeli 5. Ugotovil je, da takšni simptomi sovpadajo s poškodbami levega senčnega režnja možganov, za katerega se je kasneje uveljavilo ime Wernickejevo področje (slika 2). Ker sta tako Broca kot Wernicke pokazala na ključno vlogo leve možganske polovice pri govorjenju in razumevanju govora, je bila leva polovica možganov kmalu prepoznana kot “verbalna hemisfera”.
Čeprav so opisane ugotovitve temeljile na študijah poškodovanih možanov, so kasnejše študije z naprednimi nevroslikovnimi metodami te izsledke podprle in jih razširile. Pokazale so, da je Brockovo področje bolj aktivno pri produkciji govora v primerjavi z razumevanjem govora, med tem ko je pri razumevanju govora aktivnejše Wernickejevo področje 4 5. Raziskovanje z nevroslikovnimi metodami je kmalu vodilo tudi do spozanja, da poleg Brockovega in Wernickejevega področja pri govornem sporazumevanju sodelujejo še druga področja možganov, ki niso omejena samo na levo – “verbalno” – možgansko polovico 6. Sočasno z raziskovanjem govorjenega jezika, pa se je znanstvenikom začelo porajati vprašanje, kako možgani podpirajo sporazumevanje v znakovnem jeziku.
Glede na to, da se Brockovo področje za produkcijo govora nahaja v neposredni bližini možganskih področij odgovornih za nadzor nad gibi ust in obraza, Wernickejevo področje za razumevanje govora pa tik ob področju za zaznavo slušnih informacij, so raziskovalci sprva predvidevali, da pri znakovnem jeziku sodelujejo druga področja možganov kot pri govorjenem jeziku. Možne kandidate so videli v področjih desne možganske polovice, za katero je bilo znano, da je pomembna za zaznavanje vidno-prostorskih informacij, ki so ključne pri sporazumevanju v znakovnem jeziku. Ta hipoteza je bila kmalu ovržena, saj se je izkazalo, da pri izražanju in razumevanju znakovnega jezika sodelujejo ista področja – predvsem leve polovice možganov – kot pri govornem jeziku 7. Posamezniki, ki se sporazumevajo v znakovnem jeziku, imajo namreč ob poškodbah Brockovega oz. Wernickejevega področja podobne težave kot posamezniki, ki uporabljajo govorni jezik. Poškodbe Brockovega področja vodijo v težave pri kretanju (npr. posameznik pri kretnjah dela napake, jih ponavlja ali pa uporablja povsem izmišljene kretnje), medtem ko poškodbe Wernickejevega področja vodijo v nerazumevanje kretenj 7. Takšne izsledke podpirajo tudi nevroslikovne študije, ki kažejo, da se – podobno kot pri govorjenju – pri kretanju aktivira Brockovo področje, Wernickejevo pa pri razumevanju znakovnega jezika 8.
Raziskovanje tako govornega kot znakovnega jezika ter drugih jezikovnih oblik (npr. pisanega jezika) je skupno doprineslo k razumevanju, da jezik ni omejen zgolj na “sluh” in “govor” ter da ga omogoča kompleksno omrežje področij možganov. Danes vemo, da del tega omrežja predstavljajo temeljna jezikovna področja, ki omogočajo razumevanje in izražanje jezika, ne glede na njegovo obliko. Ta torej med drugimi vključujejo Brockovo in Wernickejevo področje, za katera pa novejše študije kažejo, da ju je možno nadalje deliti na manjša podpodročja, saj njihovi različni deli podpirajo različne jezikovne procese, od prepoznavanja pomena besed, do skladenjskih pravil 6. Med temeljna področja sodijo tudi področja desne možganske polovice, ki omogočajo zaznavo ritma in melodije jezika ter poudarkov 9. Poleg temeljnih področij pa pri procesiranju jezika sodelujejo tudi področja možganov, ki se v jezikovno omrežje vključujejo “po potrebi”. To so predvsem področja, ki skrbijo za začetni sprejem informacij iz okolja (npr. slušna področja možganov za zaznavanje govora oz. vidna področja možganov za zaznavo znakovnega jezika) in za posredovanje informacij nazaj v okolje (področja možganov, ki omogočajo vokalno artikulacijo in nadzorujejo gibe ust in obraza oz. področja ki podpirajo gibe rok) 3. Področja v tej kompleksni jezikovni mreži so med sabo povezana preko številnih povezav, ki skrbijo za pretok informacij in njihovo usklajeno delovanje.
Desetletja raziskovanja na področju jezika so tako prinesla številna pomembna spoznanja o mehanizmih možganov pri procesiranju jezika, ki narekujejo nove pristope k obravnavi posameznikov s težavami na področju jezika.
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (2020). Pridobljeno s http://zveza-gns.si/o-zvezi/o-gluhoti/ ↩
Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (2002). Uradni list RS, št. 96/02 (25. 10. 2002). Pridobljeno s http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1713 ↩
Hickok, G., Bellugi, U. in Klima, E. S. (2001). Sign language in the brain. Scientific American, 284(6), 58-65. ↩
Dronkers, N. F., Plaisant, O., Iba-Zizen, M. T. in Cabanis, E. A. (2007). Paul Broca’s historic cases: high resolution MR imaging of the brains of Leborgne and Lelong. Brain, 130(5), 1432-1441. ↩
DeWitt, I. in Rauschecker, J. P. (2013). Wernicke’s area revisited: parallel streams and word processing. Brain and language, 127(2), 181-191. ↩
Friederici, A. D., Chomsky, N., Berwick, R. C., Moro, A., & Bolhuis, J. J. (2017). Language, mind and brain. Nature Human Behaviour, 1(10), 713-722. ↩
Hickok, G., Bellugi, U. in Klima, E. S. (1996). The neurobiology of sign language and its implications for the neural basis of language. Nature, 381(6584), 699-702. ↩
Braun, A. R., Guillemin, A., Hosey, L. in Varga, M. (2001). The neural organization of discourse: An H215O-PET study of narrative production in English and American sign language. Brain, 124(10), 2028-2044. ↩
Campbell, R., MacSweeney, M. in Waters, D. (2008). Sign language and the brain: a review. The Journal of Deaf Studies and Deaf Education, 13(1), 3-20. ↩
asist. dr. Anka Slana Ozimič
Laboratorij za kognitivno nevroznanost
Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Članek je bil objavljen v časopisu Delo 23. septembra 2020.