Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Človek ni otok
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Štiriindvajsetletni Christopher McCandless je ob koncu študija vse svoje prihranke podaril v humanitarne namene ter se aprila 1992 le s puško in nahrbtnikom na ramah podal na popotovanje po Aljaski. Tam se je nastanil v starem razpadajočem avtobusu in se preživljal z lovom ter nabiranjem. V septembru so ga našli mrtvega; umrl je zaradi pomanjkanja hrane in verjetno zastrupitve. Eden od zapisov, ki jih je načečkal v knjigo Doktor Živago, ki jo je imel s seboj, je bil: »Sreča je resnična le, ko jo delimo.«
Ljudje smo socialna bitja in odnosi so neizmerno velik del naših življenj. Razvoj sposobnosti, pomembnih za socialno interakcijo, se začne zgodaj po rojstvu. Ena od njih je skupna vezana pozornost, ki je prisotna že pri dojenčkih in malčkih – gre za sposobnost, da z drugo osebo delimo pozornost na isti objekt ali dogodek. Druga je teorija uma, ki pomeni sposobnost zavedanja in razumevanja lastnih mentalnih stanj in mentalnih stanj drugih. Otroci postopoma razvijejo razumevanje tega, da imajo drugi ljudje lastna prepričanja, namere in želje, ki so lahko drugačne od njihovih lastnih, poleg tega pa prepričanja ne ustrezajo vedno realnosti in so lahko napačna. 1.
Pripadnost in sodelovanje sta iz evolucijskega vidika pomembna za naše preživetje. To, da smo del skupine, nam omogoča večjo zaščito in učenje ustreznega vedenja od drugih. Odnose je mogoče preučevati iz najrazličnejših vidikov in nekaj odgovorov nam lahko da tudi preučevanje možganov. Naši možgani in um se oblikujejo in delujejo skozi neprekinjeno interakcijo z drugimi. Ne gre za enosmerne procese, temveč za neprestani vzajemni vpliv med nami in okoljem 2. Delovanje naših možganov oblikuje naše vedenje in učenje, vključno s socialno interakcijo, naš socialni kontekst pa vpliva na možgansko strukturo in funkcijo 3. V možganih potekajo kompleksni procesi, ki omogočajo doživljanje socialnega okolja na način, ki se nam pogosto zdi samoumeven – razlikovanje človeka od prometnega znaka, prepoznavanje prijatelja na ulici, občutek bolečine, ko se oseba zraven nas udari v prst. Nevroznanost se pomika od tega, da skuša čustvene in socialne procese razlagati z delovanjem posameznih področij možganov, ter se vedno bolj osredotoča na povezave med številnimi nevronskimi omrežji. Napredne metode slikanja možganov, kot je funkcijsko magnetnoresonančno slikanje, omogočajo, da delovanje teh omrežij tudi podrobno preučujemo 4.
Socialna kognicija je širok pojem, ki zajema kognitivne procese, povezane s hrambo in razumevanjem informacij o samemu sebi in drugih ljudeh. Ti so potrebni za to, da intrepretiramo socialne informacije in se ustrezno obnašamo v socialnem okolju 5. Obstajajo številne teorije o socialni kogniciji, ki pa se strinjajo, da ti procesi ne potekajo v strogem zaporedju, temveč se med seboj prepletajo. Tri od področij socialne kognicije so zaznavanje socialno pomembnih dražljajev, njihova interpretacija in vedenjski odzivi nanje 4.
Dražljaji, ki so pomembni za socialno komunikacijo, so različnih čutnih modalitet – od vidnih in slušnih do taktilnih in olfaktornih. Mednje spadajo človeško gibanje, telesna govorica, dotik, ton glasu … Vse to nam daje informacije o tem, kaj ljudje okrog nas trenutno počnejo, in omogoča predvidevanje vedenja v prihodnosti. Pri zaznavanju dražljajev je pomemben primarni somatosenzorični korteks - področje možganske skorje, kjer se obdelujejo čutne informacije iz celega telesa. Obstajajo tudi področja, specializirana za specifične procese, na primer zaznavanje biološkega gibanja, kot je smer pogleda ter premikanje obraza in telesa. Pri prepoznavanju obrazov je pomembno tudi področje, ki se imenuje fuziformni girus. 4.
Potem ko zaznamo dražljaj iz okolja, poteka hitra in avtomatična presoja o tem, ali je za nas relevanten. Dražljaji, ki jim pripišemo čustveno vrednost in ki jih interpretiramo kot za nas pomembne, imajo prednost pri nadaljnjem procesiranju. Eden od takšnih dražljajev je na primer človeški obraz, še posebej, če vsebuje čustvene izraze. Raziskave s sledilcem očesnih gibov so pokazale, da na slikah, kjer so prisotni ljudje in neživi predmeti, pogled večinoma najprej usmerimo na obraz 4. Tudi raziskave z elektroencefalografom (EEG-jem), s pomočjo katerega zaznamo spremembe v električni napetosti v možganih, ki odražajo različne kognitivne procese, potrjujejo domnevo o hitrem in prednostnem procesiranju obrazov 6 7.
Omrežje, ki sodeluje pri razločevanju pomembnih dražljajev od nepomembnih, se v angleščini imenuje salience network. Z njim so povezane številne kompleksne funkcije vključno s komunikacijo, socialnim vedenjem in samozavedanjem. Vključeno je v zavedanje o tem, kakšna čustvena in fiziološka stanja dražljaji v nas vzbujajo, povezavo novih dražljajev z že obstoječim znanjem, vrednotenjem njihovega potenciala za nagrado in kazen in odločanje o vedenjskem odzivu 4 8. Dve od področij, ki ga sestavljata, se imenujeta amigdala in inzula. Amigdala sodeluje pri spominu in izkušanju ter procesiranju čustev, še posebej strahu. Inzula je pomembna pri zaznavanju fiziološkega stanja lastnega telesa, kar omogoča prepoznavo lastnih čustvenih stanj 4 9. Presojanje o pomembnosti dražljajev je torej neločljivo od tega, da jim pripišemo čustveno vrednost. Regije, ki so aktivne pri opazovanju bolečine, čustvovanja ali dejanj drugih, so aktivne tudi takrat, ko bolečino, čustvo ali dejanje doživljamo oz. izvajamo sami. Ta sistem zrcalnih nevronov nam omogoča, da avtomatično posnemamo dejanja drugih ter z njimi delimo čustva. To je eden od mehanizmov za razumevanje drugih in je izrednega pomena za sobivanje z drugimi. Pri vseh teh procesih pa je pomembno, da vemo, kje se končajo naša lastna doživljanja in začnejo doživljanja drugih, pri čemer med drugim sodelujejo temporoparietalni spoj in deli prefrontalnega režnja. Slednji so še posebej pomembni za abstraktnejše funkcije, na primer pripisovanje mentalnih stanj drugim. Razlikovanje med seboj in drugimi omogoča prevzemanje tuje perspektive in zrelejši empatični odziv 4.
Obnašanje, ki ni v skladu s pričakovanji, pogosto vodi v konflikte ali celo izločenje posameznika iz skupine. Interpretaciji in razumevanju drugih mora zato slediti izbira ustreznega vedenjskega odziva. Nadzor vedenja vključuje kognitivni nadzor od zgoraj navzdol, ki zajema tako uravnavanje čustev kot integracijo lastnih prepričanj z informacijami iz socialnega konteksta. Pri vsem tem sodelujejo deli prefrontalnega režnja. Pri izbiri vedenja je pomembno poznavanje socialnih konceptov, vedenjskih norm in skriptov, ki nam povedo, kako se je potrebno obnašati v določenih situacijah. 10.
Odnosi so bili osrednja tema Tedna možganov, ki je potekal od 15. do 19. 3. 2021. Teden možganov je mednarodna akcija, posvečena ozaveščanju o pomembnosti raziskovanja živčevja, ki jo vsako leto tretji teden v marcu prirejajo različne organizacije po svetu. V Sloveniji ga organizira skupina pod okriljem SiNAPSE, Slovenskega društva za nevroznanost. Ves teden potekajo predavanja, projekcije in komentarji filmov, delavnice za otroke in odrasle ter okrogla miza. Organiziran je ustvarjalni natečaj za otroke, odkar je Vlada RS vsako sredo tretji teden v marcu razglasila za slovenski dan možganov, pa tudi proslava v čast temu. Organizatorji želijo nevroznanost in učenje o možganih približati najširši javnosti, zato je udeležba na vseh dogodkih brezplačna.
John Donne je zapisal, da noben človek ni otok, popolnoma sam zase. Ideja letošnjega Tedna možganov je bila pokazati, kako zelo res je to. Vsi nevroznanstveni navdušenci ste lepo vabljeni, da si ogledate posnetke predavanj na https://tedenmozganov.si/ ali Youtube kanalu SiNAPSE.
Marjanovič Umek L, Zupančič M ur. Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete (2004). ↩
Hari R, Kujala M V. Brain basis of human social interaction: From concepts to brain imaging. Physiol Rev (2009) 89:453–479. doi:10.1152/physrev.00041.2007 ↩
Falk EB, Bassett DS. Brain and Social Networks: Fundamental Building Blocks of Human Experience. Trends Cogn Sci (2017) 21:674–690. doi:10.1016/j.tics.2017.06.009 ↩
Sollberger M, Rankin KP, Miller BL. Social cognition. Contin Lifelong Learn Neurol (2010) 16:69–85. doi:10.1212/01.CON.0000368261.15544.7c ↩
Van Overwalle F. Social cognition and the brain: A meta-analysis. Hum Brain Mapp (2009) 30:829–858. doi:10.1002/hbm.20547 ↩
Taylor J, Shehzad Z, McCarthy G. Electrophysiological correlates of face-evoked person knowledge. Biol Psychol (2016) 118:136–146. doi:10.1016/j.biopsycho.2016.05.011 ↩
Leppänen JM, Moulson MC, Vogel-Farley VK, Nelson CA. An ERP Study of Emotional Face Processing in the Adult and Infant Brain. Child Dev (2007) 78:232–245. doi:10.1111/j.1467-8624.2007.00994.x ↩
Menon V. Salience Network. Brain Mapping: An Encyclopedic Reference. (2015). doi:10.1016/B978-0-12-397025-1.00052-X ↩
Uddin LQ, Nomi JS, Hébert-Seropian B, Ghaziri J, Boucher O. Structure and Function of the Human Insula. J Clin Neurophysiol (2017) 34:300–306. doi:10.1097/WNP.0000000000000377 ↩
Shany-Ur T, Rankin KP. “Cognition, Social,” in Encyclopedia of the Neurological Sciences (Elsevier), 814–817. doi:10.1016/B978-0-12-385157-4.00461-9 ↩
Nastja Tomat, mag. psih.
Članek je bil objavljen v časopisu Delo 11. 3. 2021.