Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Odziv na travmo – vloga telesa pri tvorbi spomina
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Novi načini zdravljenja posttravmatske stresne motnje (PTSM) aktivno vključujejo telo (na primer 3MDR 1 in terapija z boksom 2) in so učinkoviti predvsem za tiste posameznike, ki izražajo na zdravljenje odporno obliko (angl. treatment resistant) PTSM. To je v veliki meri zato, ker običajno zdravljenje predvideva dostop do travmatskega spomina skozi imaginacijo, kar je nekaterim onemogočeno 3. Tukaj nastopi telo, ki lahko ponuja direkten dostop do čustev, vezanih na travmatične spomine. Dostop do teh čustev omogoča soočanje in zdravljenje težav z regulacijo čustev. V nadajevanju si bomo pogledali, kako pomembno vlogo igra telo pri doživljaju čustev in tvorjenju močnih čustvenih spominov.
Najprej je pomembno definirati razliko med afektom in čustvom. Quingley in sodelavci (2021) afekt opisujejo na sledeč način: afekt je individualen subjektiven zavesten doživljaj, v glavnem opredeljen z dvema dimenzijama: valenca in vzburjenost 4. Valenca je psihološka vrednost, ki opredeli afekt na lestvici od negativnega do pozitivnega. Vzburjenje pa definiramo kot stopnjo aktivacije (na fiziološki in izkustveni ravni), od umirjenega do vznemirjenega 5.
V nasprotju z afektom so čustva kompleksnejši doživljaj, ki stanje organizma povežejo z vzrokom in posledico tega stanja. Izhajajo iz aktivnega sklepanja o vzrokih interoceptivnih signalov. Interocepcija se je kot koncept prvič pojavila sredi 20. stoletja in je bila od tedaj definirana na naslednji način: »Procesi, preko katerih organizem zaznava, interpretira, integrira in uravnava signale iz sebe.« Konkreten primer aktivnega sklepanja na podlagi interocepcije je na primer: zaznavam povečan srčni utrip, tresavico, zožan mentalni fokus, nečesa se bojim, čutim strah. To sklepanje se ne zgodi nujno na zavestni ravni. Pri razumevanju aktivnega sklepanja nam lahko pomaga koncept napovednega kodiranja (angl. predictive coding), ki ponuja model za interakcijo med napovedovanjev vzrokov interoceptivnega vnosa, samimi interoceptivnimi signali in t. i. afektivnimi afordancami (angl. affective affordances: zaznane relevantne priložnosti za afektivno delovanje v okolju; npr. objekt ali oseba v prostoru mi ponuja možnost za objem)6 7. Prek tega se stanje sebe v odnosu z okolico nenehno posodablja. Prav to razmerje med afektivnimi afordancami in nenehno posodabljanimi napovedmi prinaša ključni motivacijski vidik čustev. Ko zaznavam interocepcijske signale, ki jih interpretiram kot strah, je v to interpretacijo vključen tudi vzgib za akcijo, npr. umik iz situacije. Fuchs in Koch (2014) poudarjata, da čustva vedno vključujejo vrsto gibanja, nagnjenost k delovanju in se pojavljajo kot »telesna čustva do« (angl. bodily feelings towards). Telo vidita kot medij za čustva, pri čemer opozarjata na dva vidika telesne resonance: afektivni vidik – being moved; in čustveni vidik – nagnjenost k dejanju in namernost; kar je skladno z razlikovanjem Quigleyja in sodelavcev (2021) med afektom in čustvom 4 7.
Pomembno je omeniti, da dojemanje in odziv na afektivne afordance, in posledično tudi čustva, temeljijo na preteklih izkušnjah osebe 8. To je pomembno vzeti v zakup, ko poskušamo zdraviti težave z regulacijo čustev. Te težave je namreč v nekaterih primerih mogoče povezati s čustvenimi spomini, pri čemer se ni treba nujno zanašati na priklic spomina z besedami, saj nam lahko veliko pove že samo telo. V nadaljevanju si pogledamo vlogo telesa pri čustvenih spominih v okviru psihopatologije, natančneje pri posttravmatski stresni motnji (PTSM).
Čustveni spomini in zlasti travmatični spomini se razlikujejo od običajnih spominov in igrajo pomembno vlogo pri psihopatologijah, kot je PTSM 9. Medtem ko igrajo interoceptivne informacije vlogo pri vsaki izkušnji, je fiziološko stanje med travmatskimi izkušnjami posebno in vpliva na interocepcijo ter na povezane čustvene in kognitivne procese na zelo specifičen način 10 11.
Polivagalna teorija 12 in okno tolerance 13 sta modela, preko katerih lahko opazujemo spremembe v fiziološkem stanju in vpliv teh sprememb na čustvene in kognitivne procese. Oba modela napovedujeta, da fiziološko stanje omejuje posameznikovo paleto spontanih vedênj. Okno tolerance je domnevno optimalno območje vzburjenja, kjer je čustva mogoče tolerirati in integrati. Podobno polivagalna teorija preko hipo- in hiper-vzburjenja opisuje, kako aktivnost v telesu narekuje način oz. zmožnost reguliranja čustev. Natančneje je po polivagalni teoriji okno tolerance vezano na aktivnost ventralnega vagusnega živca, ki ima za organizem pomembno vlogo pri regulaciji čustev. Cona hipo-vzburjenja je povezana z aktivnostjo dorzalnega vagusa in se nanaša na zamrznitev in oteženo kognitivno procesiranje. Po drugi strani je cona hiper-vzburjenja povezana z aktivacijo simpatičnega živčnega sistema, ki jo zaznamujejo dezorganizirani kognitivni procesi in bolj intenzivna čustvena reaktivnost.
Ko smo soočeni z grožnjo, smo potisnjeni iz okna tolerance. Ko je situacija neizbežna, pa se pojavi tonična nepremičnost. Tonična nepremičnost (TN) je avtomatska in ekstremna motorična inhibicija, ki se kaže v zmanjšanem nihaju telesa (nepremičnosti), povečanem srčnem utripu (tahikardiji) in zmanjšani variabilnosti srčnega utripa 14 15. To reakcijo pogosto opisujejo kot soobstoj hiper in hipoaktivacije 13 14. TN ne smemo zamenjati z drugimi oblikami zamrznitve, za katere je značilen zmanjšan srčni utrip (bradikardija) 15.
Tonična nepremičnost je pomemben pojem, saj ni le fiziološko stanje, značilno za stanje nemoči, ampak je lahko ključnega pomena pri zdravljenju PTSM. O izkustvu TN poroča 25–37 % ljudi, ki so doživeli travmo, medtem ko je odstotek v kliničnem vzorcu (PTSM) še veliko večji 16 17. Poleg tega TN med travmo napoveduje tudi hujše simptome PTSM, vključno z vsiljivimi mislimi (angl. intrusions) 16. Izkaže se, da TN med vsiljivimi mislimi posreduje v odnosu med peritravmatsko TN in resnostjo simptomov 16.
Možganska aktivnost, ki spremlja obrambno reakcijo med travmo, nam lahko pomaga razumeti tudi, kako se fiziološko stanje slika v tvorjenje spomina in kakšno vlogo pri tvorbi spomina igrajo čustva. Med zaznavo groženj so zelo aktivne možganske komponente prirojenega alarmnega sistema, kot je periakveduktalna siva, pa tudi insula, medtem ko je povezanost s prefrontalno skorjo zmanjšana, kar spremeni senzorično in interoceptivno procesiranje 10. To otežuje regulacijo čustev, poveča čustveno intenziteto dražljajev in viša negativen afekt. Hkrati lahko to povzroči zmanjšana občutka utelešenosti in uglašenosti s svetom11. To lahko subjekt izkusi kot peritravmatsko disociacijo, ki jo lahko razumemo kot zaščitni mehanizem v neizbežni situaciji. Ko je situacija neizbežna, negativni afekt izgubi motivacijsko vlogo 11. Vse, kar lahko oseba v takšni situaciji naredi je, da se zaščiti tako, da loči močan negativni afekt od sebe.
Peritravmatska disociacija med travmo se lahko zrcali v kasnejši manifestaciji PTSM – kar 14–40 % diagnosticiranih se sooča z disociativnim podtipom. Harricharan in sodelavci (2021) menijo, da je razlika med klasičnim in disociativnim PTSM pomembna. Za oba sta značilna vsiljivi spomini in povečana opreznost (angl. hypervigilance) v povezavi z okolico, vendar oseba z disociativnim podtipom doživlja tudi čustveno disociiranost in s tem povezane simptome depersonalizacije in derealizacije. Rezultati nekaterih raziskav nakazujejo, da se disociativna in klasična oblika razlikujeta tudi v vzorcih aktivacije insule, kjer je insula hiperaktivna pri klasičnem PTSM, medtem ko je pri disociativnem podtipu hipoaktivna. Kot posledico tega vidimo hiperemocionalnost pri klasičnem PTSM in prekomerno modulacijo čustev in odmaknjenost pri disociativnem podtipu 10.
Kot že omenjeno, igra pomembno vlogo med reakcijo na travmo tudi insula. Aktivacija insule aktivira ali zavira prirojeni alarmni sistem (PAS; angl. innate alarm system), ki je mreža subkortikalnih možganskih področij (predvsem superiorni kolikulus in periakveduktalna siva) in naj bi se refleksno odzval na grožnjo ali evolucijsko pomembne dražljaje 10 14. Njegova funkcija je vključiti obrambne odzive, ki dajejo prednost preživetju. Pri klasičnem PTSM je PAS hiperaktiven tako, da je telo tudi po travmi vključeno v obrambne procese, tipično senzorično obdelavo pa poslabšajo povečani interoceptivni občutki. Pri disociativnem PTSM je zaviranje PAS povezano z zmanjšanim čustvenim zavedanjem in raztelesnostjo (angl. disembodiment) 10.
Zaključimo lahko, da je telo nespregleden gradnik čustvenega spomina. Gradi tako odziv na travmo kot tudi podoživljanje travmatske izkušnje. To daje močno motivacijo za raziskovanje in razvijanje tehnik zdravljenj s pozornostjo na dinamiko telesnih odzivov.
Tang E, Jones C, Smith-MacDonald L, Brown MRG, Vermetten EHGJM, Brémault-Phillips S. Decreased Emotional Dysregulation Following Multi-Modal Motion-Assisted Memory Desensitization and Reconsolidation Therapy (3MDR): Identifying Possible Driving Factors in Remediation of Treatment-Resistant PTSD. Int J Environ Res Public Health. 2021;18(22):12243. doi:10.3390/ijerph182212243 ↩
Kan boks-therapie bijdragen aan het herstel van PTSS? De Psycholoog. Accessed March 5, 2022. https://www.tijdschriftdepsycholoog.nl/wetenschap/kan-boks-therapie-bijdragen-aan-het-herstel-van-ptss/ ↩
Knaust T, Felnhofer A, Kothgassner OD, Höllmer H, Gorzka RJ, Schulz H. Virtual Trauma Interventions for the Treatment of Post-traumatic Stress Disorders: A Scoping Review. Front Psychol. 2020;11. Accessed March 7, 2022. https://www.frontiersin.org/article/10.3389/fpsyg.2020.562506 ↩
Quigley KS, Kanoski S, Grill WM, Barrett LF, Tsakiris M. Functions of Interoception: From Energy Regulation to Experience of the Self. Trends Neurosci. 2021;44(1):29-38. doi:10.1016/j.tins.2020.09.008 ↩
Colombetti G, Harrison N. From Physiology to Experience: Enriching Existing Conceptions of “Arousal” in Affective Science. Vol 1. Oxford University Press; 2018. doi:10.1093/oso/9780198811930.003.0013 ↩
Seth AK, Critchley HD. Extending predictive processing to the body: Emotion as interoceptive inference. Behav Brain Sci. 2013;36(3):227-228. doi:10.1017/S0140525X12002270 ↩
Fuchs T, Koch SC. Embodied affectivity: on moving and being moved. Front Psychol. 2014;5:508-508. doi:10.3389/fpsyg.2014.00508 ↩
Kiverstein J, Miller M. The embodied brain: towards a radical embodied cognitive neuroscience. Front Hum Neurosci. 2015;9. doi:10.3389/fnhum.2015.00237 ↩
Durand F, Isaac C, Januel D. Emotional Memory in Post-traumatic Stress Disorder: A Systematic PRISMA Review of Controlled Studies. Front Psychol. 2019;10. Accessed February 18, 2022. https://www.frontiersin.org/article/10.3389/fpsyg.2019.00303 ↩
Harricharan S, McKinnon MC, Lanius RA. How Processing of Sensory Information From the Internal and External Worlds Shape the Perception and Engagement With the World in the Aftermath of Trauma: Implications for PTSD. Front Neurosci. 2021;15. Accessed February 12, 2022. https://www.frontiersin.org/article/10.3389/fnins.2021.625490 ↩
Wilkinson S, Dodgson G, Meares K. Predictive Processing and the Varieties of Psychological Trauma. Front Psychol. 2017;8. Accessed February 12, 2022. https://www.frontiersin.org/article/10.3389/fpsyg.2017.01840 ↩
Porges SW. The Polyvagal Theory: phylogenetic contributions to social behavior. Physiol Behav. 2003;79(3):503-513. doi:10.1016/S0031-9384(03)00156-2 ↩
Corrigan F, Fisher J, Nutt D. Autonomic dysregulation and the Window of Tolerance model of the effects of complex emotional trauma. J Psychopharmacol (Oxf). 2011;25(1):17-25. doi:10.1177/0269881109354930 ↩
Terpou BA, Harricharan S, McKinnon MC, Frewen P, Jetly R, Lanius RA. The effects of trauma on brain and body: A unifying role for the midbrain periaqueductal gray. J Neurosci Res. 2019;97(9):1110-1140. doi:10.1002/jnr.24447 ↩
Volchan E, Souza GG, Franklin CM, et al. Is there tonic immobility in humans? Biological evidence from victims of traumatic stress. Biol Psychol. 2011;88(1):13-19. doi:10.1016/j.biopsycho.2011.06.002 ↩
de Kleine RA, Hagenaars MA, van Minnen A. Tonic immobility during re-experiencing the traumatic event in posttraumatic stress disorder. Psychiatry Res. 2018;270:1105-1109. doi:10.1016/j.psychres.2018.06.051 ↩
Hagenaars MA, Hagenaars JAP. Tonic immobility predicts poorer recovery from posttraumatic stress disorder. J Affect Disord. 2020;264:365-369. doi:10.1016/j.jad.2019.11.027 ↩
Manca Kok
Faculty of Social and Behavioral Sciences
University of Amsterdam
Sprejeto: 6.3.2022
Objavljeno: 11.3.2022