SiNAPSA, sobota, 25. junij 2022

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Ples in gibalni dialog z malčki

Neva Kralj

»Obstajajo bližnjice do sreče in ples je ena izmed njih«, so navdihujoče in privlačne besede avstrijske pisateljice Vicki Baum, poznane po noveli Grand Hotel, po kateri so posneli film ter konec 20. stoletja tudi muzikal. Ples je v vzgoji in izobraževanju pogosto zapostavljen. Gibanje, ples in telesno izražanje so izredno pomembni za otrokov celostni razvoj, tako gibalni, socialni, čustveni kot spoznavni. S plesom in gibalnim dialogom z malčki pomembno prispevamo k razumevanju pomena plesne umetnosti v zgodnjem obdobju ter razširitvi obstoječih pristopov dela z otroki v vrtcu.

Slika 1
Slika 1: Gibalni dialog

V obdobju malčka, od enega do tretjega leta starosti, je najprimernejše ustvarjalno gibanje ali ustvarjalni ples, ki temelji na naravnem gibanju ter senzoričnem zavedanju telesa in ne na gibanju določene plesne zvrsti 1 2 4. Otroci se svobodno plesno izražajo. Poudarek je na holistični naravi plesa, ki integrira celo telo, čustva in um; vpliva torej na gibalno, čustveno in spoznavno področje razvoja, ki prerašča običajno, funkcionalno obliko gibanja, kar pozitivno vpliva na razvoj otroka kot celovite osebnosti. Prisotno je notranje doživljanje, sporočanje in ustvarjanje s telesom 3 4 5 6.

Zakaj malčki?

Malčki so prisotni v danem trenutku, imajo manjši nadzor nad telesom in se večinoma sporazumevajo preko gest in kretenj 2. Imajo malo skupinskih izkušenj in občutek pripadnosti skupini še razvijajo. V obdobju malčka otrok sebe že jasneje loči od okolja in uveljavlja lastne potrebe in želje, kar spodbuja razvoj čustveno-socialnih spretnosti 7. To, da so mlajši in imajo malo socialnih izkušenj, pa še ne pomeni, da ne morejo sodelovati pri plesni dejavnosti.

Po Piagetu so dojenčki in malčki od rojstva do dopolnjenega drugega leta v zaznavno-gibalni fazi spoznavnega razvoja. Takrat je njihov spoznavni razvoj tesno povezan z nijhovo gibalno aktivnostjo. Informacije o sebi, svojem telesu, prostoru, odnosih in načinih gibanja otroci zaznavajo in razvijajo le preko večzaznavnih in lastnih gibalnih izkušenj v življenju. Razvoj možganov se stimulira preko gibanja, kot so plazenje, obračanje, valjanje, hoja, tek in guganje 10. Živčne in možganske celice se povezujejo skozi gibanje celega telesa in senzorno stimulacijo. Dotik, gibanje, vid in sluh so enako pomembni za otrokove razvijajoče se možgane 10.

Pomembno je poudariti, da je zgodnji začetek osnova za nadaljnji razvoj kompleksnejših gibalnih sposobnosti, ki skupaj s kakovostnim učnim programom spodbuja večjo motivacijo za nadaljnje telesne aktivnosti in dojemanje gibanja kot življenjske potrebe ter načina življenja.
Za otrokov razvoj je pomemben izziv preko njegovih trenutnih sposobnosti in spretnosti, ker od njega zahteva premik na višjo razvojno raven, vendar le takrat, kadar razlika med trenutno zmožnostjo in razvojem otroka ter razvojem, ki se mu se približuje, ni prevelika 9. Zato prepoznavanje znakov in vedênja otroka v socialni interakciji pedagogom in otroku pomembnim odraslim osebam omogoča, da spodbujajo razvoj in učenje spretnosti, ki jih je otrok šele začel razvijati in jih bo samostojno uporabljal v bližnji prihodnosti 7 8. Odrasli s sledenjem otrokovemu gibanju preko plesa, gibanja, igre in improvizacije razširjamo otrokovo sporazumevanje, socialne interakcije in oblike gibanja.

Slika 2
Slika 2: Nebesedno sporazumevanje
Slika 3
Slika 3: Nebesedno sporazumevanje

Nebesedno sporazumevanje ima izjemno pomembno vlogo na vseh ravneh v prvih letih razvoja otroka 6. Poudarek je na bazični potrebi vsakega človeka – biti opažen, sprejet, ljubljen in razumljen tak, kakršen je. Posnemanje otrokovega ritma, gibanja in mirovanja telesa, pozornost, namenjena kvalitetam otrokovega gibanja, in podobno, nam odpirajo okno v njegov svet, četudi ima otrok izražene težave v komunikaciji. Tako se med otrokom in odraslim prične ples uglaševanja in povezovanja. Preko glasbe, gibanja, aktivnosti za zavedanje telesa in dotika ter z raznovrstnimi pripomočki otrokove individualne izkušnje postanejo dvojina … do polne uglašenosti 6. S tem ustvarjamo pogoje za to, da se otrok pogumno in z navdušenjem izraža ter raziskuje svet.

Slika 4
Slika 4: Prednosti plesa

Zakaj ravno ples?

Telo je prvi jaz, ki ga otrok pozna. Zavedanje telesa je mentalna slika našega telesa, ki se gradi preko izkušenj 2. Kako naj otrok zmore upoštevati npr. »gibaj se bolj počasi« ali »ne stiskaj svinčnika tako močno«, če nima povratne infromacije, ki izhaja iz lastnega telesa? Zavedanje telesa je tudi bistven korak pri zavedanju čustev, saj npr. veselje, jezo in strah tako otroci kot odrasli čutimo tudi na telesnem nivoju. Ko se jih zavedamo, jih lažje razumemo, se z njimi spoprijemamo in jih uravnavamo. Z in preko gibanja se otroci od rojstva dalje učijo misliti o gibanju in govoriti 3. Gibajo se gor in dol, mirujejo, hodijo ali tečejo še preden poznajo besedo, ki vse to opisuje - besede se skratka začnejo z gibanjem. Ker se ples največkrat pojavlja v povezavi z glasbo in različnimi ritmi, otroci igraje razvijajo ritmični posluh in odzivanje na različno glasbo.

Ples v skupini je dejavnost, ki povezuje in kjer se otroci in odrasli učimo drug od drugega. Malčki se učijo izkušenj osebnega in splošnega prostora, kar je koristno kasneje pri samostojnem delu v šoli. Na tak način se učijo prepoznavati in spoštovati razlike med otroki, kar vpliva na vzdušje v skupini, v kateri preživijo velik del svojega odraščanja. Ples je tudi dejavnost, kjer otrok lahko sprosti napetosti, ki bi sicer drugače izbruhnile 1 2 5.

Ples je gibalna dejavnost, ki je zabavna, čustveno polna in domišljijsko bogata. Ples je igranje s telesom, zato je vzdrževanje pozornosti in koncentracije pri plesu lažje in daljše. Ko se malčki pozornost (na)učijo vzdrževati preko plesa, to lažje prenesejo na druge dejavnosti in področja. To je pri šolskem delu izjemno koristno, vendar je treba začeti zgodaj 2.

Še posebej v prvih treh letih je gibalni razvoj otroka izredno intenziven in hiter. Vzporedno poteka tudi čustveni in socialni razvoj, spoznavni razvoj ter razvoj vseh sedmih čutno-zaznavnih sistemov. Nenadomestljiva spodbuda je vzor in pohvala odraslih. Malček občuti, da zmore, da mu je uspelo, da je sposoben, je motiviran in napreduje – gibalno, ustvarjalno, v opazovanju in posnemanju itd., kar oblikuje in krepi njegovo samozaupanje in samopodobo.

Slika 5
Slika 5: Izražanje

Ne pozabimo – vse se začne z gibanjem!

To ne velja le za predšolske otroke, temveč se nadaljuje v obdobjih srednjega in poznega otroštva, mladostništva in odraslosti. Ples in gibalni dialog z malčki vključuje metode plesno-gibalne terapije in temelji na opazovanju in analizi otrokovega gibanja ter nebesednih znakov, omogoča zgodnje odkrivanje posebnosti v razvoju ter inkluzivno vključevanje otrok s posebnimi potrebami. S prilagoditvami je program primeren za različne starostne skupine in stopnje.

    ___
  1. Geršak, V. Plesna umetnost v vrtcu: gibanje telesa v prostoru, času in z energijo. V B. Vrbovšek, D. Belak in S. Žnidar (ur.), Umetnost v vrtcu (str. 37-42). Supra. 2015. 

  2. Stinson, S. Dance for Young Children. Finding the Magic of Dance. Reston: AAHPERD, American Alliance for Health, Physical Education, Recreation and Dance. 1988. 

  3. Kralj, N., Videmšek, M. Plesni program “Gibalni dialog” z otroki do tretjega leta starosti. Šport : revija za teoretična in praktična vprašanja športa. 2019, letn. 67, št. 3/4, str. 68-72. 

  4. Geršak, V. Ustvarjalni gib kot celostni učni pristop [Doktorska disertacija, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta]. 2017. PeFprints. http://pefprints.pef.uni-lj.si/3540/ 

  5. Kroflič, B. in Gobec, D. Igra, gib, ustvarjanje, učenje. Pedagoška obzorja. 1995. 

  6. Tortora, S. The Dancing Dialogue, Using the Communicative Power of Movement with Young Children. Baltimore, Maryland: Paul H. Brookes Publishing Co. 2006. 

  7. Zupančič, M. Socialni razvoj dojenčka in malčka. V L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 287–312). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 2020. 

  8. Gilbert Green, A. Brain-Compatible Dance Education. AAHPERD, American Alliance for Health, Physical Education, Recreation and Dance. 2006. 

  9. Marjanovič Umek, L. Psihologija predšolskega otroka. V L. Marjanovič Umek (ur.), Otrok v vrtcu. Priročnik k kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja. 2021. 

  10. Zupančič, M. Zaznavni in spoznavni razvoj dojenčka in malčka. V Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (ur), ), Razvojna psihologija. (2. dopolnjena in razširjena izd.) (str. 203 - 236). Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. 2020. 

Neva Kralj
spec. pomoči z umetnostjo, R-PGT (plesno-gibalna terapevtka, registrirana pri Združenju plesno-gibalnih psihoterapevtov Slovenije)
ravnateljica Plesnega epicentra