Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
Nekaj najpomembnejših odkritij v nevroznanosti je povezanih z morjem in morskimi živalmi. Ker se bliža poletje, ko tudi nevroznanstveniki radi odidemo na morje, v prispevku predstavljamo tri morske živali, ki jih srečamo tudi v Jadranskem morju in so odigrale pomembno vlogo v zgodovini nevroznanosti.
Morske konjičke, (latinsko rod Hippocampus), ribe iz razreda žarkoplavutaric (razred Actinopterygii), verjetno poznamo vsi, vendar pa smo jih le redki videli tudi v njihovem naravnem okolju. Z zavitim repom, glavo, ki spominja na konjsko, živahnimi očmi in barvo telesa, ki se kameleonsko zliva z okolico, pokončno plavajo mimo nas ali pa se ovijajo okoli rastlin v morju (Slika 1). Znanih je več kot 45 vrst. Nekatere so drobne kot fižolček, druge velike za manjšo podlakt. Čeprav smo že vsi slišali zanje, pa v povprečju o njih ne vemo prav veliko.
Izstopajo zaradi pokončnega načina plavanja, pri čemer si pomagajo s hrbtno plavutko, medtem ko krmarijo in vzdržujejo stabilnost s prsno plavutko 1. Nimajo lusk. Hranijo se ves čas, čeprav nimajo niti zob, niti želodca. Imajo pa zanimiv, dolg in dobro gibljiv rep, ki ga uporabljajo podobno kot ljudje roke. Njihovi paritveni obredi so atraktivni, tako zaradi barvnih sprememb kot koreografije dvorjenja. Vse vrste morskih konjičkov so uvrščene na rdeči seznam IUCN ogroženih vrst 2.
Najdemo jih v obalnih morjih vseh celin, razen Antarktike, pa tudi v rečnih ustjih npr. reke Temze, na območjih mangrov, v rastiščih morske trave, na koralnih grebenih in tudi v našem Jadranskem morju. Najbolj pogosto so nehotene žrtve ribolova z vlečnimi mrežami. V Aziji jih lovijo za namene uporabe v tradicionalni kitajski medicini ali kot okraske.
V tradicionalni kitajski medicini menijo, da lahko morski konjički zdravijo neplodnost, plešavost, astmo in artritis 3. Raziskave so pokazale, da telo morskega konjička vsebuje različne ftalate, ki delujejo podobno kot katepsin B, ki vpliva na blažji potek artritisa. Katepsin iz vrste morskega konjička Hippocampus kuda se je izkazal za učinkovitega pri blaženju vnetnih procesov v hondrocitih, kar do neke mere potrjuje izkustveno zdravljenje artritisa 4. Poleg tega nekateri od peptidov, ki so jih izolirali iz pripravkov morskega konjička, delujejo kot lovilci prostih radikalov, kar upočasnjuje procese staranja 3.
Velja opozoriti, da raziskave na ogroženih živalskih vrstah, kot je morski konjiček, sledijo smernicam, ki ohranjajo biotsko raznovrstnost in so v skladu z zapisanimi mednarodnimi smernicami 5.
Ime te čudovite živali, »hippocampus«, izvira iz starogrške besede »hippókampos« (grško: ἱππόκαμπος), kjer »híppos« (grško: ἵππος) pomeni »konj« in »kámpos« (grško: κάμπος) pomeni »morska pošast« ali »morska žival«. V možganih imamo vretenčarji parno strukturo, ki na prerezu spominja na rep morskega konjička 6. Imenujemo jo »hipokampus«. Ta parna struktura v globini možganov je del skorje velikih možganov (Slika 2). Je del senčnega režnja, ki je na prekatni strani prekrit s plastjo bele možganovine. Tvori pomemben del limbičnega sistema, ki je vpet v pomnjenje in tudi čustvovanje. Ima pomembno vlogo pri utrjevanju informacij iz kratkoročnega v dolgoročni spomin ter pri prostorskem spominu, ki omogoča navigacijo. Zato poljudno večkrat opisujemo hipokampus kot »spominski center«.
Eden najbolj znanih nevroloških bolnikov, Henry Gustav Molaison, bolj poznan kot pacient H.M., je kot otrok ob padcu utrpel poškodbo glave, po kateri je prišlo do kronične epilepsije 7. Kirurško so mu odstranili oba hipokampusa v postopku obojestranske medialne temporalne lobektomije. Postopek je znatno zmanjšal število epileptičnih napadov, vendar pa od takrat dalje Henry ni mogel več tvoriti novih spominov. Trpel je za anterogradno, deloma pa tudi retrogradno amnezijo, kar je dodatno potrdilo ugotovitve, da je hipokampus ključna struktura za tvorbo spominov. H.M. je z deljenjem svoje življenjske zgodbe in pripravljenostjo na sodelovanje z znanstveniki pomembno pripomogel k razumevanju delovanja možganov, za kar smo mu lahko hvaležni.
Ob potapljanju v Jadranskem morju lahko opazimo morskega zajčka ali velikega rjavega polža (latinsko Aplysia fasciata, rod Aplysia), ki se elegantno, s svojimi krilci – parapodiji, pase na morskih algah ali travi. Če smo preveč vsiljivi, nas poškropi z vijolično barvo, ki jo bomo težko sprali s svojih preveč napadalnih rok. Barvilo ni strupeno, čeprav ga je Darwin opisal kot »ostro pekoče« 8. Barvilo je trdovratno, od tod naj bi tudi izviralo ime »Aplysia«, iz latinščine, kjer pomeni »abluo« – ne morem izprati/očistiti. Morskega zajčka je prvič opisal že Plinij v svoji knjigi »Historia Naturalis« v prvem stoletju.
Navadni morski zajček (Aplysia dactylomela) spada med nevretenčarje – mehkužce, v veliko skupino morskih polžev ali »morskih zajčkov«, družina Aplysiidae. Kalifornijski morski zajček (Aplysia californica) (Slika 3) je s svojo na videz preprosto nevroanatomijo in zmožnostjo klasičnega in operantnega kondicioniranja (dva zelo preprosta načina učenja) ponudil nevroznanosti uvid v delovanje spomina, Ericu Kandelu pa leta 2000 Nobelovo nagrado za fiziologijo-medicino 9.
V šestdesetih letih prejšnjega stoletja sta James Schwartz in Eric Kandel želela proučiti biokemično in nevroanatomsko osnovo učenja in spomina. Zakaj sta si nevroznanstvenika izbrala za proučevanje to nenavadno, a po drugi strani izjemno zanimivo žival? Deloma zato, ker imajo nekateri polži iz rodu Aplysia največje živčne celice na svetu. Te so tako velike, da jih lahko vidimo brez mikroskopa. Nevroni morskega zajčka so orjaški, najverjetneje zaradi poliploidije. Poliploidija je stanje z dodatnim, celotnim naborom kromosomov celičnemu jedru. Pri ljudeh so človeške celice praviloma diploidne (2n), vendar pa je v somatskih celicah, kot so npr. hepatociti, nekaj celic lahko poliploidnih (tetraploidnih – 4n ali oktaploidnih – 8n). Pri morskem zajčku so nevroni največje poliploidne somatske celice, saj vsebujejo do 600.000 kopij haploidnega genoma 10. Druga prednost dela s temi morskimi polži pa je, da imajo dokaj omejeno število živčnih celic, skupaj le okoli 10.000, v primerjavi s približno 100 milijardami pri ljudeh. Te živčne celice so porazdeljene v samo 9 grozdih nevronov – ganglijih.
Preboj pri proučevanju spomina se je zgodil v 70. letih 20. stoletja, ko so ugotovili, da se ciklični adenozin monofosfat (cAMP) in serotonin sintetizirata v ganglijih morskega zajčka med procesom tvorbe kratkoročnega spomina 10. Proteinska kinaza (PKA), ki ima regulativni učinek na kalijeve kanalčke, ki vplivajo na vkodirano/priučeno vedenje in tvorbo spomina, pa je odvisna od cAMP, kar je dodatno okrepilo vlogo morskega zajčka kot preiskovanca. Do leta 1980 so Kandel in sodelavci ugotovili, da je sinteza beljakovin osnova za kodiranje dolgoročnega spomina. Sinteza C-reaktivnega elementa (CREB) in njen vpliv na tvorbo sinaptičnih povezav pa sta pomagala dokazati, da je kratkoročni spomin povezan s funkcionalnimi spremembami v obstoječih sinapsah, medtem ko je dolgoročni spomin povezan s spremembo gostote sinaps 10 11.
Klobučnjaki (latinsko Scyphozoa) so razred morskih ožigalkarjev (deblo Cnidaria), v katerega uvrščamo približno 200 danes znanih vrst. Za njihov življenjski krog je značilna menjava življenjskih oblik polipa in meduze, pri čemer obiskovalci morja po navadi opazimo meduze (Slika 4). Njihov taksonomski položaj in evolucijska starost nakazujeta, da so meduze podobne nekaterim najzgodnejšim aktivno plavajočim živalim z nevroni 12. Klobučnjaki-meduze imajo namreč v svojih lovkah živce, ki lahko zaznajo dotik, temperaturo in slanost. Odvisni so od samodejnih refleksov kot odgovorov na dražljaje. Zaradi relativne preprostosti živčnega sistema zato včasih slišimo, da nimajo »možganov«.
Možgane lahko opišemo kot skupek nevronov, ki tvorijo specializirane strukture, ki omogočajo kompleksno obdelavo npr. vidnih informacij, tvorbo spominov, govor. Eden od načinov, kako poskušamo razumeti, česa so možgani sposobni, je, da jih primerjamo z možgani drugih živalskih vrst. Ko se sprašujemo, kakšne strukture so prisotne v možganih drugih živalskih vrst ali kakšno vedênje omogočajo, se nam lahko zazdi skoraj neverjetno, da obstajajo živali, ki nimajo možganov.
Vendar obstaja veliko živalskih vrst, ki jih najdemo v morju, vključno z anemonami, koralami, morskimi ježki, kumarami in meduzami, ki imajo sicer živčno mrežo, nimajo pa ničesar, kar bi bilo podobno možganom. Toda očitno je to povsem dovolj za asociativno učenje. Njihovo plavanje, ki zahteva usklajeno delovanje nevronskih mrež, lahko občudujemo tudi v Jadranskem morju.
Spletna stran The Seahorse Trust. Dostopno na: https://www.theseahorsetrust.org/seahorse-facts/ (5.5.2023) ↩
Spletna stran The IUCN - International Union for Conservation of Nature’s Red List of Threatened Species. Dostopno na: https://www.iucnredlist.org/ (5.5.2023) ↩
Kumaravel K, Ravichandran S, Balasubramanian T, Sonneschein L. Seahorses - a source of traditional medicine. Nat Prod Res 2012.26(24):2330-2334. ↩
Yong L, Zhong-Ji Q, Se-Kwon K. Cathepsin B inhibitory activities of three new phthalate derivatives isolated from seahorse, Hippocampus Kuda Bleeler. Bioorg & Med Chemistry Letters 2008.18(23):6130-6134. Dostopno na: https://doi.org/10.1016/j.bmcl.2008.10.016. (5.5.2023) ↩
IUCN Council. IUCN Policy Statement on Research Involving Species at Risk of Extinction. 27th Meeting of IUCN Council, Gland Switzerland, 14.6. 1989. Dostopno na: https://portals.iucn.org/library/efiles/documents/PP-003-En.pdf (5.5.2023) ↩
Anderson P, Morris R, Amaral, Bliss T, O’Keefe J. The hippocampal formation. V: Anderson P, Morris R, Amaral, Bliss T, O’Keefe J (Eds.). The hippocampus book (first ed.). New York: Oxford University Press 2007. Str. 3. ↩
Squire LR. The legacy of patient H.M. for neuroscience. Neuron 2009.61(1):6-9. ↩
Moroz LL. Aplysia. Current biology 2010.21(2):R60-R61. Dostopno na: https://doi.org/10.1016/j.cub.2010.11.028 (5.5.2023) ↩
Spletna stran Nobel prize. Dostopno na: https://www.nobelprize.org/prizes/medicine/2000/kandel/cv/ (5.5.2023) ↩
Kandel ER. The molecular biology of memory storage: a dialogue between genes and synapses. Science 2001.294: 1030-1038. ↩
Linden D. How psychotherapy changes the brain – the contribution of functional neuroimaging Mol Psychiatry 2006.11: 528–5 38. ↩
Moroz LL, Kohn AB. Independent origins of neurons and synapses: insights from ctenophores. Philosophical Transactions of the Royal Society B: Biological Sciences 2016.371: 20150041. Dostopno na doi: 10.1098/rstb.2015.0041(5.5.2023) ↩
Doc. dr. Tina Bregant,
dr. med., spec. pediatrije, spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine
CIRIUS Kamnik