Si se že kdaj zatekel/-la v gozd s polno glavo skrbi, vrvež pa se je ob opazovanju dreves, žvrgolenju ptic in sončnih žarkih, ki med krošnjami pronicajo do tal, brez večjega napora umiril? Na Japonskem so že desetletja nazaj ugotovili, da narava blagodejno vpliva na zdravje, zaradi česar so v namen gozdne terapije oblikovali gozdne poti, na katere se podaja vse več ljudi. Raziskovanje na tem področju se je od takrat le še razmahnilo. Takšno študijo pričenjamo izvajati tudi v Sloveniji.

Čeprav je naravno okolje prostor, ki je človeku vedno omogočalo preživetje in razvoj, se v zadnjih stoletjih od njega vse bolj oddaljujemo. Poleg vpliva na fizično zdravje (npr. večja onesnaženost, slabše bivanjske razmere, manj gibanja itd.) urbanizacija vodi tudi v slabše duševno zdravje ¹. Obiskovanje naravnih okolij in izvajanje aktivnosti v naravi je postalo vse manj pogosto in ljudje se vse bolj odmikamo od narave ², čeprav številne raziskave kažejo na njen pozitivni vpliv na psihično in fizično blagostanje.

Ideja, da je naravno okolje vir zdravja in zdravega načina življenja, ima dolgo zgodovino. Hipotezo biofilije je predstavil biolog E. O. Wilson ³ in jo opisal kot potrebo osredotočanja na žive organizme ter povezanost z naravnim okoljem, ki je skozi zgodovino oblikovalo delovanje človeške vrste. Rachel in Stephen Kaplan sta opazila, da je psihična stiska pogosto povezana z umsko utrujenostjo, ki sta jo pripisala obremenjenosti zaradi nenehnega zavednega usmerjanja pozornosti. Teorija obnovitve pozornosti ⁴ predpostavlja, da so naravna okolja edinstvena za obnovitev umske utrujenosti in pozornosti. Ulrichova teorija zmanjševanja stresa ⁵ pa se osredotoča na čustvene, fiziološke in z zdravjem povezane vidike posameznika. Naravna okolja, v primerjavi z grajenimi ali urbanimi, sprožajo prijetna čustva in naklonjenost. Ulrich predpostavlja, da so učinki naravnega okolja najočitnejši, ko posameznik doživlja stres ali tesnobo, pri čemer naravna okolja pripomorejo k doživljanju prijetnejših čustvenih odzivov in posledično vodijo k večji obnovitvi psiholoških virov.

V zadnjih desetletjih se vse več raziskovalcev posveča raziskovanju vpliva narave na zdravje in subjektivno blagostanje. Raziskovalci na Japonskem ⁶ so zasnovali projekt gozdne terapije (imenovane tudi shinrin yoku), ki je prva bolj celostno in množično pristopala k zdravljenju s pomočjo narave. Gozdna terapija je terapevtska tehnika, pri kateri se ‘potopimo’ v naravno okolje in sprejemamo njegove dejavnike skozi vsa čutila. Je ena najdostopnejših oblik zdravljenja z naravo, ki ima pozitiven vpliv na naše blagostanje, pripomore k zmanjšanju stresa ter boljšemu duševnemu in telesnemu zdravju ⁷. Številni raziskovalci ⁸⁹ ugotavljajo, da po izpostavljenosti naravi doživljamo nižjo čustveno napetost, manj depresivnega razpoloženja, utrujenosti, splošne nižje ravni tesnobnosti in stresa. Hassan idr. ¹⁰ ugotavljajo, da se v naravnih okoljih poveča alfa in beta možgansko delovanje. Morita idr. ¹¹ so ugotovili, da je spanje globlje in kakovostnejše v noči po izvedbi gozdne terapije. Song idr. ¹² so ugotovili, da gozdna terapija vpliva na zmanjšanje ravni kortizola v slini, srčnega utripa, sistoličnega in diastoličnega krvnega tlaka, kar spodbuja parasimpatični ter zavira simpatični živčni sistem. Song idr. ¹² ter Li ¹³ pa so ugotovili, da naravno okolje pozitivno vpliva na izboljšanje delovanja imunskega sistema.

Kljub številnim raziskavam pa nekatera vprašanja, ki bi bolje orisala vpliv narave na zdravje, ostajajo odprta. Raziskovalci se sprašujejo, kateri dejavniki okolja imajo najblagodejnejše učinke ¹⁰¹⁴; kakšna je minimalna in optimalna količina časa, ki ga preživimo v naravnem okolju ⁹; kakšni so dolgoročni učinki gozdne terapije ¹⁵; katere individualne lastnosti vplivajo na učinek naravnih okolij na posameznika; kako naravno okolje vpliva na nas v celotnem življenjskem obdobju ¹⁶ itd. Spodbujajo, da prihodnje raziskave stremijo k oblikovanju natančnejših vodil za izvajanje gozdne terapije, saj ni vedno uporabljena na enak način in ne vključuje vedno prakse čuječnosti ⁹¹⁴¹⁷. Poudarjajo pomembnost raziskovanja povezanosti z naravo in drugih lastnosti udeležencev, kot so pogostost preživljanja časa v naravi, način preživljanja časa v naravi, odnos do narave ter determinante duševnega zdravja, da lahko raziskovalci bolje razumejo obravnavano populacijo ¹⁷¹⁸.

Raziskovalci Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani in sodelavci s Fakultete za elektrotehniko želimo pridobiti dodatna spoznanja, ki bi omogočala boljše razumevanje vpliva okolja na naše zdravje in počutje ter načrtovanje usmerjenih intervencij, ki uporabljajo naravo za sproščanje in zmanjševanje posledic stresa. Prispevati želimo k razumevanju učinkov naravnih okolij na blagostanje in zdravje posameznika, osvetliti smiselne načine izvajanja intervencij v naravi ter omogočiti boljši vpogled v nekatere osebnostne lastnosti, ki pomembno vplivajo na posameznikovo doživljanje naravnih okolij. Če bi želeli prispevati k razumevanju vpliva narave na psihično blagostanje, vas vljudno vabimo k sodelovanju! K študji lahko pristopite na naslovu https://core.mblab.si/narava/ .