Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Torkove delavnice za osnovnošolce
članki
eSinapsa, 2011-1
Zvezdan Pirtošek
Eksoskeleti – inteligentne bionske naprave
Marko Munih
O aktualnih dilemah draženja globokih možganskih struktur pri obsesivno - kompulzivni motnji
Nadja Jarc
Sledite svojo srečo ... z iPhone
Urban Kordeš
eSinapsa, 2011-2
Renata Salecl
Gašper Tkačik
Astrociti – spregledane zvezde nevrobiologije
Marko Kreft, Robert Zorec
Sašo Dolenc
Meditacija - malo truda, veliko koristi
Luka Dimic
eSinapsa, 2011-3
Mara Bresjanac
Martina Starc
Rok Berlot
Varnost uporabe generičnih protiepileptičnih zdravil
Mojca Kržan, Matevž Kržan
Možgani, računalniki - nekaj vmes
Miha Pelko
eSinapsa, 2012-4
Ali so moški in ženski možgani različni?
Gregor Majdič
O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo
Dejan Georgiev
Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo
Nina Vujasinovič, Bojana Žvan
Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar
eSinapsa, 2013-5
Subarahnoidna krvavitev zaradi tromboze venskih sinusov
Mateja Repar, Anita Resman Gašperčič
Srečanje dveh velikanov: možganov in imunskega sistema
Matej Markota
Novo odkritje na področju sporadičnih prionskih bolezni
Jana Jerše, Nadja Jarc
Učinek placeba brez lažnih zdravil in zavajanja
Mara Bresjanac
eSinapsa, 2013-6
Odstranjevanje možganskih tumorjev pri budnem bolniku
Andrej Vranič, Jasmina Markovič, Blaž Koritnik
Zmedena bolnica, ki nič ne vidi ali PRES
Manja Hribar, Vid Zgonc
Manja Hribar
Sistemska skleroza in ishemična možganska kap - vzročna povezanost ali le koincidenca?
Mateja Repar, Janja Pretnar Oblak
Netravmatska lokalizirana konveksitetna subarahnoidna krvavitev
Mateja Repar, Fajko F. Bajrović
Klemen Grabljevec
Z omejevanjem spodbujajoča terapija pri bolnikih po nezgodni možganski poškodbi
Dejana Zajc, Klemen Grabljevec
eSinapsa, 2014-7
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
eSinapsa, 2014-8
Znotrajžilno zdravljenje možganskih anevrizem
Tamara Gorjanc, Dimitrij Lovrič
Obravnava hladnih možganskih anevrizem
Bojana Žvan, Janja Pretnar Oblak
Ali deklice z Rettovim sindromom govorijo z očmi?
Anka Slana, Urška Slana
Progresivna multifokalna encefalopatija
Urša Zabret, Katarina Šurlan Popovič
Ne ubijaj – poskusi na živalih
Martina Perše
Poizkusi na živalih - za in proti
Simon Horvat
eSinapsa, 2015-9
Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih
Simon Brezovar
Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo
Denis Kamnar
Uroš Marušič
Manca Tekavčič Pompe
Toni Pustovrh
Marko Hawlina
Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani
Simon Brezovar
Janja Hrastovšek
Zala Kurinčič
Pogledi na mejno osebnostno motnjo
Jerica Radež, Peter Kapš
Uvid kot socialno psihološki fenomen
Vid Vodušek
Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri
Ana Bujišić, Sanja Roškar
eSinapsa, 2015-10
Difuzijsko magnetnoresonančno slikanje
Rok Berlot
Katja Pavšič
Radiološko izolirani sindrom - ali ga moramo poznati?
Matej Vouk, Katarina Šurlan Popovič
Kako izgledajo možgani, ki govorijo več jezikov?
Gašper Zupan
Nov pristop v rehabilitaciji - terapija s pomočjo psa
Mateja Drljepan
Pogled v maternico z magnetnoresonančno preiskavo
Taja Jordan, Tina Vipotnik Vesnaver
Saša Zorjan
Saša Zorjan
Nevroestetika: ko nevroznanost obišče galerijo
Anja Voljavec, Hana Hawlina, Nika Vrabič
Ali so psihogeni neepileptični napadi res psihogeni?
Saška Vipotnik, Gal Granda
Kako nam lahko glasna glasba »vzame« sluh in povzroči tinitus
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-11
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
eSinapsa, 2016-12
Vloga magnetnoresonančne spektroskopije pri obravnavi možganskih tumorjev
Gašper Zupan, Katarina Šurlan Popovič
Tiskanje tridimenzionalnih modelov v medicini
Andrej Vovk
Aleš Oblak
Kevin Klarič
Sinestezija: umetnica, ki ne želi odrasti
Tisa Frelih
Računska psihiatrija: od nevroznanosti do klinike
Nastja Tomat
Kognitivni nadzor: od vsakdanjega življenja do bolezni
Vida Ana Politakis
eSinapsa, 2017-13
Internet: nadgradnja ali nadomestek uma?
Matej Perovnik
Vloga črevesnega mikrobioma pri odzivu na stres
Vesna van Midden
Stres pušča posledice tako na človeškem kot živalskem organizmu
Jasmina Kerčmar
Prikaz normalne anatomije in bolezenskih stanj obraznega živca z magnetno resonanco
Rok Banko, Matej Vrabec
Psihedelična izkušnja in njen zdravilni potencial
Anja Cehnar, Jona Basle
Vpliv hiperglikemije na delovanje možganov
Jasna Šuput Omladič, Simona Klemenčič
Nevrofibromatoza: napredujoče obolenje centralnega in perifernega živčevja
Nejc Steiner, Saba Battelino
Fenomen žrtvenega jagnja v dobi interneta
Dolores Trol
Tesnoba staršev in strategije spoprijemanja, ko pri otroku na novo odkrijejo epilepsijo
Daša Kocjančič, Petra Lešnik Musek, Vesna Krkoč, David Gosar
eSinapsa, 2017-14
Zakaj ne zapeljem s ceste, ko kihnem?
Anka Slana Ozimič, Grega Repovš
Nobelova nagrada za odkritje molekularnih mehanizmov nadzora cirkadianih ritmov
Leja Dolenc Grošelj
Možgani pod stresom: od celic do duševnih motenj
Nastja Tomat
Na sledi prvi vzročni terapiji Huntingtonove bolezni
Danaja Metul
Razlike med spoloma pri Parkinsonovi bolezni
Kaja Kolmančič
eSinapsa, 2018-15
Susceptibilno poudarjeno magnetnoresonančno slikanje pri bolniku z ALS
Alja Vičič, Jernej Avsenik, Rok Berlot
Sara Fabjan
Reverzibilni cerebralni vazokonstrikcijski sindrom – pot do diagnoze
Maja Cimperšek, Katarina Šurlan Popovič
Liam Korošec Hudnik
Kognitivno funkcioniranje pri izgorelosti
Marina Horvat
eSinapsa, 2019-16
Maša Čater
Saša Koprivec
Infekcije osrednjega živčnega sistema s flavivirusi
Maja Potokar
Raziskava: Kako depresija vpliva na kognitivne sposobnosti?
Vida Ana Politakis
Razvoj depresije pri otrocih z vidika navezovalnega vedenja
Neža Grgurevič
Sonja Prpar Mihevc
Umetno inteligentna nevroznanost: srečanje nevronskih mrež in možganske fiziologije
Kristijan Armeni
Čebelji strup pri preventivi nevrodegenerativnih bolezni in priložnost za klinično prakso
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2019-17
IgG4+ – skupni imenovalec diagnoz iz preteklosti
Cene Jerele, Katarina Šurlan Popovič
Nov molekulski mehanizem delovanja ketamina v astrocitih
Matjaž Stenovec
Praktični pristop k obravnavi utrujenosti in motenj spanja pri bolnikih z multiplo sklerozo
Nik Krajnc, Leja Dolenc Grošelj
Jure Pešak
eSinapsa, 2020-18
Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih
Nik Krajnc
Samomor pod lupo nevroznanosti
Alina Holnthaner
eSinapsa, 2020-19
Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov
Anka Slana Ozimič
Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve
Nastja Tomat
Sara Fabjan
Matjaž Deželak
Nina Stanojević, Uroš Kovačič
Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti
Vesna M. van Midden
Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?
Kristijan Armeni
Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke
Saša Koprivec
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2021-20
Migrena: starodavna bolezen, sodobni pristopi k zdravljenju
Eva Koban, Lina Savšek
Zgodnji razvoj socialnega vedenja
Vesna Jug
Nastja Tomat
Mikrosplet: povezovanje preko mikrobioma
Tina Tinkara Peternelj
Stimulacija možganov kot način zdravljenja depresije
Saša Kocijančič Azzaoui
eSinapsa, 2021-21
eSinapsa, 2022-22
Sodobni vidiki motenj hranjenja
Karin Sernec
Ples in gibalni dialog z malčki
Neva Kralj
Atul Gawande
Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni
Gašper Tonin
Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade
Matjaž Deželak
eSinapsa, 2022-23
Akutni ishemični infarkt hrbtenjače pri zdravih otrocih – kaj lahko pove radiolog?
Katarina Šurlan Popovič, Barbara Šijaković
eSinapsa, 2023-24
Možganska omrežja pri nevrodegenerativnih boleznih
Tomaž Rus, Matej Perovnik
Morske živali kot navdih za nevroznanstvenike: morski konjiček, morski zajček in klobučnjak
Tina Bregant
Metoda Feldenkrais: gibanje in nevroplastičnost
Mateja Pate
Etično naravnana animalna nevroznanost
Maša Čater
Helena Motaln, Boris Rogelj
eSinapsa, 2023-25
Urban Košak, Damijan Knez, Anže Meden, Simon Žakelj, Jurij Trontelj, Jure Stojan, Maja Zakošek Pipan, Kinga Sałat idr.
eSinapsa, 2024-26
Naravno okolje kot vir zdravja in blagostanja
Karin Križman, Grega Repovš, Gaja Zager Kocjan, Gregor Geršak
Katja Peganc Nunčič, Damjan Osredkar
Tanja Goltnik
Ali je zgodnje vstajanje dedno?
Cene Skubic, Laura Plavc, Damjana Rozman, Leja Dolenc Grošelj
eSinapsa, 2024-27
Širša terapevtska uporaba ketamina: potenciali in izzivi
Kristian Elersič
Moč vpliva socialne opore na bolečino
Jana Verdnik
Benjamin Bušelič
Urška Černe, Anemari Horvat, Robert Zorec, Nina Vardjan
Ker se izobraževanje javnosti začne pri najmlajših, pa tudi zato, ker radi delamo z otroki, bomo v okviru Tedna možganov letos že petič organizirali poučno delavnico za osnovnošolce.
Četudi sprva vzgojno-izobraževalnim prijemom, ki bi bili posebej prilagojeni za to starostno skupino, nismo posvečali zelo veliko pozornosti, pa danes lahko že skoraj trdimo, da se je iz leta v leto počasi oblikoval nekakšen osnoven vzorec delavnice, ki po našem mnenju (v okviru naših zmožnosti) dokaj dobro izkorišča spoznavne potenciale otrok.
Osnovni vodili delavnic pa ostajata miselnemu razvoju navkljub (ali ravno zaradi njega?) vseskozi silno preprosti:
Preden skušamo razložiti osnovna konceptualna vodila delavnic, kakor jih vidimo danes, naj v kratkem predstavimo, kaj konkretno smo v prejšnjih letih počeli.
Vse se je začelo leta 2008, ko smo se odločili, da en dan v Tednu možganov posvetimo tudi otrokom. Nekako intuitivno smo se odločili za najmlajše, tj. za predšolske otroke, in ker le-ti potrebujejo spremstvo staršev, smo za dan izbrali soboto, ko ni treba v službo. Tretjo soboto v marcu 2008 smo tako po otroškem filmu “Učna leta izumitelja Polža” skupaj z otroki nizali pisane lesene perlice v obliko “živčnih celic”, barvali male umetne možgane ter delili radirke v obliki možganov in kratko poljudnoznanstveno publikacijo z naslovom Prvi koraki v nevroznanost.
Naslednje leto je bil Teden možganov posvečen glasbi, in v tem duhu je potekala tudi delavnica (zopet za predšolske otroke), ki je bila tokrat prvič v torek, a popoldan (ko so starši praviloma že iz službe): najprej smo gledali lutkovno predstavo “Pravljica o glasbi in možganih”, potem pa smo skupaj z otroki spoznavali in igrali na Orfejeva glasbila. Ker je bil odziv na teh delavnicah dober in ker smo želeli v svet uma in možganov popeljati širši spekter otrok, smo se leta 2010 odločili organizirati bolj usmerjeno izobraževalno delavnico, ki bi bila namenjena starejšim otrokom. Za to delavnico smo izbrali torek dopoldan (torej v času šolskega pouka), medtem ko je sobota ostala sproščeni prostor za učenje ob igri, ki je namenjena otrokom vseh starosti, najprvo pa najmlajšim.
Na prvi poučni delavnici za šolarje v TM’10 smo s pomočjo možganskih modelov preučevali zgradbo in pomen možganov ter z živo verigo “učencev nevrončkov” ponazorili medsebojno sporazumevanje živčnih celic. Udeleženci so si izdelali nevrončke iz perlic in odlitke možganov iz zobotehnične odtisne mase. Seznanili so se tudi z različnimi tehnikami za izboljšanje spomina in se na koncu preizkusili v kvizu in ekipni igrici “možgani, ne jezite se”.
V TM’11 smo odkrivali Kako se možgani učijo. Nadobudneže je čakala zanimiva naprava Mindflex, ki omogoča krmiljenje žogice z mislimi. Vendar ni šlo brez zapletov, saj je naprava delovala šele, ko smo jo pravilno upravljali, ob tem pa smo spoznali, da obstaja več vrst učenja ter da je učenje ne le nujno za preživetje, temveč tudi zabavno.
Na delavnici Od živčnih celic do ljudi: brez sodelovanja ni življenja, smo se prelevili v različne nevrone in ugotovili, da le s pomočjo usklajenega sodelovanja celotne ekipe lahko uspešno opravimo zadano nalogo. Učenec z zavezanimi očmi je moral ob napotkih usmerjevalnih sošolcev ujeti balon, ki ga je metal drugi prav tako usmerjan učenec, ki je imel prevezo čez oči. Vsak usmerjevalni učenec je lahko izrekal samo zanj določeno besedo in nobene druge. Si predstavljate, koliko težav sta imela usmerjana učenca, če usmerjevalci niso bili usklajeni?
Na lanski delavnici An, ban, razvit možgan smo udeležence v domišljiji popeljali na samotni otok, kjer so se morali vživeti v vlogo otroka, odraslega ali starostnika. Pri tem smo ugotavljali, da se možgani tekom razvoja različno odzivajo na določeno situacijo, ter da ima skupina največji izplen, ko se vse generacije složno lotijo rešitve problema.
Letos pa se bomo spraševali Kako omrežja v možganih pletejo svet. Dotok informacij iz različnih čutil mora biti razločen, a hkrati sestavljen v razumljivo celoto, da se lahko na predmete v okolju smiselno odzivamo. Za to poskrbijo naši možgani, ki v različnih predelih obdelujejo vidne, slušne, tipne in gibalne “podatke”. Ta proces bomo spoznavali z delom v skupinah, v katerih bodo s pomočjo asociacij obdelovali različne informacije, jih povezovali in tako pletli omrežje v možganih.
Kot se da razbrati iz zgornjih predstavitev, se “dejavnost”, ki je nosilec “delavnice”, od enostavne in fizične igre počasi premika v smeri vse bolj strukturirane igre s specifičnimi pravili vedenja in sodelovanja. Tako lahko rečemo, da četudi na delavnicah vseskozi obravnavamo “različne vsebine”, lahko vendarle skozi leta opazimo neko rdečo nit, postopno oblikovanje nekakšnega vzorca načina dela, ki po našem mnenju naglašuje specifične značilnosti in potrebe naših mladih uporabnikov. Če smo se sprva ukvarjali predvsem s tem, ali bo delavnica “zabavna” in ali imamo “dovolj pametnega za povedati”, smo se sčasoma začeli ukvarjati z drugimi izzivi: kako vplesti izkušnjo v učni postopek, ali podajati podatke ali način razmišljanja, kako zastaviti in uporabiti sodelovanje med otroci kot del učne izkušnje ipd.. Dve glavni vprašanji, na kateri smo redno naletavali tekom vsakoletne priprave delavnic, sta bili:
Glede na to, da so delavnice že v osnovi zamišljene kot prepletanje izkušenjskega dela – ki poteka v malih skupinah (8-12 članov) – in bolj “predavateljskega” dela – ki poteka na nivoju celotne skupine oz. ex cathedra – smo tudi odgovore na zgornji vprašanji iskali v tem kontekstu, torej v kontekstu dela v skupinah.
Vsakemu je jasno, da sta zgornji vprašanji povezani, tj. da je abstraktnost in kompleksnost snovi, ki jo podajamo, potrebno prilagoditi starosti otroka, ker ta v grobem odraža tudi njegovo sposobnost razumevanja. Po drugi strani pa je potrebno upoštevati tudi to, da najdemo na relaciji kronološka vs. mentalna starost veliko variabilnost, tj. da je marsikateri učenec tretjega razreda osnovne šole sposoben dojemati snov na primerljivi ravni s kakšnim iz petega razreda in obratno.
Poleg tega velja omeniti tudi enega izmed vodilnih principov učenja in spoznavnega razvoja vobče (ki mu skušamo tudi na delavnicah slediti), tj. “območje bližnjega razvoja”. Ta v grobem pravi, da mora biti stopnja kompleksnosti gradiva, ki ga predstavljamo učencu, ravno prav izven oz. “nad” nivojem njegove trenutne zmožnosti razumevanja, da so pogoji za razvoj spoznavnega aparata optimalni.
Če združimo zgoraj povedano, pridemo do zaključka, da pomemben del učenja lahko dosežemo že v “izkustvenem” delu oz. na ravni dela malih skupin, če so le-te ustrezno sestavljene, in da je v tem kontekstu moč tudi problem, ki ga postavljata prvi dve vprašanji, pravzaprav obrniti v prednost. To pomeni, da lahko v sami skupini dosežemo nekakšen “spekter” območij bližnjega razvoja, ki ga pravzaprav ustvarjajo člani med seboj, ravno zato, ker se “ravno prav” razlikujejo glede na svojo mentalno starost. Če zmore moderator skupine na ustrezen način predstaviti gradivo in voditi njega spoznavanje in pogovor s strani članov, lahko člani drug drugemu delujejo kot prav tako pomemben vir za učenje kot moderator in predavatelj sam.
Je pa najbrž res, da je s takim načinom dela veliko težje natančno napovedati količino (in raven kompleksnosti) gradiva, ki se ga v danem času da predelati, saj mnogo zavisi od strukture skupine in značilnosti posameznih članov, pa tudi sposobnosti in izkušenosti danega moderatorja/vodje skupine. Je pa tako učenje po naši oceni najbolj organsko vpleteno v samo gradivo življenja, direktno pa se naceplja tudi na socialno motivacijo, ki je človeški živali prirojena (otroci radi so-izkušajo, opisujejo in se pogovarjajo, pa tudi predstavljajo ugotovljeno pred drugimi). Pa še srečo imamo, da nismo pod pritiskom “obsega dela”, tj., tudi če ne povemo vsega, kar smo si zadali, ni nobena večja katastrofa.
Mateja Drolec Novak, univ. dipl. biol.
Inštut za patološko fiziologijo,
Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Vid Vodušek, univ. dipl. psih.
Psihatrična klinika Ljubljana