V pričakovanju 2012

Miha Pelko

Leto 2012 se je že krepko začelo. Kaj prinaša? Marec bo vsekakor v znamenju tedna možganov. Julija nas čaka FENS-ova konferenca. Aprila bomo praznovali prvo leto izhajanja. Nekaj pa se je že zgodilo.

— ❖ —

Ali so moški in ženski možgani različni?

Gregor Majdič

O tem vprašanju se krešejo mnenja že dolga desetletja, če ne celo stoletja. Vprašanje, ki je vedno burilo duhove in je bilo pogostokrat v zgodovini tudi poskušano zlorabiti ga v različne namene. A kaj lahko o tem pove sodobna znanost?

— ❖ —

Vnovični možgansko-žilni ishemični dogodek je mogoče preprečiti

Bojana Žvan

Možganska kap je v svetu eden izmed vodilnih razlogov za smrt in najpomembnejši dejavnik trajne telesne in kognitivne oviranosti. Prezgodnja smrt, dolgotrajna prizadetost, zmanjšanje socialnega delovanja, stroški nege in zmanjšana produktivnost pomenijo za bolnike z možgansko kapjo in njihove svojce veliko breme.

— ❖ —

O kognitivnih motnjah pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo

Dejan Georgiev

Parkinsonova bolezen (PB) je progresivna nevro-degenerativna bolezen. Najbolj značilna patološka sprememba, ki predstavlja fiziološki substrat bolezni, je degeneracija substancae nigrae pars compacta (SNpc) v srednjih možganih. Ker je SNpc eno poglavitnih področij produkcije dopamina, vodi njena degeneracija do pomembnega primanjkljaja dopamina, kar predstavlja poglavitno fiziološko značilnost PB.

— ❖ —

Akutno možgansko kap lahko uspešno zdravimo

Nina Vujasinovič, Bojana Žvan

Akutna možganska kap je skupek nenadno nastalih nevroloških simptomov in znakov žilnega izvora, ki danes predstavlja najpogostejši vzrok v odrasli življenski dobi. Preprečevanje invalidnosti oz. zdravljenje akutne ishemične možganske kapi poteka s trombolizo, bodisi intravensko z razstapljanjem krvnega strdka z rekombinantnim tkivnim aktivatorjem plazminogena (rtPA) ali z mehanično revaskularizacijo zaprte žile, oziroma s kombiniranim zdravljenjem.

— ❖ —

Vloga nevropsihološke diagnostike pri odkrivanju zgodnjih znakov alzheimerjeve bolezni

Simon Brezovar

Na področju nevroznanosti predstavlja iskanje zgodnjih znakov Alzheimerjeve bolezni v zadnjih nekaj letih zelo živahno raziskovalno dejavnost. Kljub temu, da je večina metod za odkrivanje zgodnjih znakov Alzheimerjeve bolezni zaenkrat še v raziskovalni fazi, lahko, če prepoznamo zgodnje spremembe pri posameznikih, ki bodo razvili Alzheimerjevo bolezen, predvidimo tudi številne praktične konsekvence.

— ❖ —

Od funkcionalne specializacije k integraciji procesov v možganih

Martina Starc, Luiz Pessoa

Luiz Pessoa je nevroznanstvenik, katerega raziskovalni interesi obsegajo interakcije med kognitivnimi in emocionalnimi procesi, vidno pozornost, zavedanje, zaznavno odločanje pa tudi razvoj novih statističnih in računskih orodij za analizo fMR podatkov. Še posebno se je posvetil vplivom emocij na pozornost in obratno. Je zagovornik integriranega pogleda na kognicijo in emocije v možganih ter kritik pretirano lokalističnega pogleda na možgane in njihovo funkcijo.

— ❖ —

Teden možganov nekoč in danes

Breda Podjaveršek

Vsi, ki berete to revijo, ste že več kot seznanjeni s projektom Teden možganov, ki se od leta 2004 vsak tretji teden v marcu odvija na slovenskih tleh. V kratkem sestavku vam želim predstaviti namen tega projekta in vas popeljati na pot spominov od njegovega rojstva in prvih korakov do dogodka, ki se bo ponovno zgodil med 12.–18. 3. 2012.

— ❖ —

Matematično modeliranje možgan, ali kako se izgubiti v gozdu, ko iščemo drevesa

Aleš Belič

Povod za tokratno potepanje po gozdovih matematičnih modelov možgan je bilo zadnjih nekaj minut odličnega predavanja Richarda Frackowiaka, na Sinapsini konferenci septembra letos v Ljubljani. Optimizem o prenosu možgan v računalnik in njihovi simulaciji se mi je vendarle zdel malo pretiran.

— ❖ —

Kolofon

letnik 2012, številka 4

eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —