Teden Možganov 2014

Simon Brezovar

Atrij ZRC, ponedeljek, 11. marec 2013, 15:30. Tik pred začetkom jubilejnega, desetega Tedna možganov. Še pol ure je do začetka, dvorana pa je še čisto prazna. Novinarska konferenca je za nami, toliko novinarjev do sedaj še nismo imeli. A kje so ljudje? Živčno si manem roke in pogledujem na uro. »Morda pa je prišlo tisto leto, ko bodo ljudje spet manj zainteresirani za možgane. Ne, to ni mogoče.

— ❖ —

Kognitivne in čustvene spremembe po možganski kapi in njihova rehabilitacija

Alenka Sever

Možganska kap povzroča fokalne ali multifokalne prizadetosti duševnih sposobnosti. Hoffman ugotavlja enega ali več kognitivnih deficitov pri 63,5 % ojasnjenih bolnikov po možganski kapi. Najpogostejše so afazije (25,2 %), apraksije (14,5 %), mnestične motnje (11,6 %), deficit izvršitvenih sposobnosti je bil prisoten pri 9,2 % bolnikov, druge kategorije kognitivnih deficitov pa predstavljajo 3 %. 22,5 % bolnikov je po možganski kapi razvilo kognitivne deficite brez nevroloških deficitov (motoričnih, senzornih ali vizualnih). Klinična slika prizadetih mentalnih sistemov pa je odvisna od lokalizacije, obsežnosti možganske kapi, medtem ko glede nevropsihološke prizadetosti ni razlik med mlajšimi in starejšimi bolniki.

— ❖ —

Izgorelost: opredelitev, dejavniki in nekatere nevrobiološke osnove

Sara Tement

„Vsi smo ogroženi, če smo pod stresom, in lahko izgorimo, če ne poznamo dovolj sami sebe, če ne vemo, kako se stres kaže pri nas, in če se ne znamo sprostiti. […] K izgorelosti so bolj nagnjeni perfekcionisti, zelo vestni ljudje, ljudje z nizko samopodobo, introvertirani ljudje, ki težje izražajo svoja občutja, počutje in težko prosijo za pomoč (Dnevnik, 31. 5. 2012).“

— ❖ —

Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje

Barbara Horvat

Navezanost je čustvena vez med objekti z namenom vzpostaviti občutek varnosti in zaščite. Prototip navezanosti ponazarja odnos med materjo in dojenčkom. Čeprav se ta odnos začne ob rojstvu in je v posameznikovem otroštvu ključen, ostaja potreba po navezanosti prisotna skozi vse življenje. Zato je zelo pomembna njena kakovost.

— ❖ —

Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav

Peter Gradišnik

Človeški možgani in osrednje živčevje se začnejo razvijati pri treh tednih gestacije po zaprtju nevralne cevi. Trije možganski mehurčki se začno razvijati le teden dni kasneje. Nevroni nastajajo ob možganskih ventriklih in vzdolž centralnega kanala. Z mesta nastanka potujejo na svoj končni položaj. Proliferacija in migracija nevronov se praktično zaključita do petindvajsetega tedna gestacije. Nevronski izrastki, aksoni, rastejo in se povezujejo v specifične povezave tudi preko velikih razdalj. Prve prehodne sinapse humanega telencefalona nastajajo že v osmem tednu razvoja - torej v času, ko večina nevronov sploh še ni nastala.

— ❖ —

Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih

Blaž Koritnik

Pred tridesetimi leti so nevroznanstveniki uspeli kartirati povezave med 300 živčnimi celicami, ki tvorijo živčevje milimetrskega črvička Caenorhabditis elegans. V človeških možganih je 100 milijard nevronov, med njimi pa 10¹⁵ povezav. Skupna dolžina teh povezav je okoli 200.000 kilometrov. Kljub tem skorajda nepredstavljivim številkam se nevroznanstveniki lotevajo kartiranja povezav v človeških možganih – človeškega konektoma. Ali bomo tako v 21. stoletju – stoletju možganov – končno razrešili veliko uganko, kako delujejo človeški možgani?

— ❖ —

Možgani: skrb za status

Niko Lah

Z besedo status razumemo mesto posameznika/ce v družbi. V ožjem smislu se beseda nanaša na mesto, ki ga ima nekdo v pravnem ali službenem okolju (poročen/a, zdravnik/ca), v širšem in v tem kontekstu bolj relevantnem smislu pa na vrednote posameznika in občutek pomembnosti v očeh drugih. Status lahko oseba vzdržuje znotraj hierarhično urejene socialne mreže v realnem ali virtualnem svetu. S široko uporabo spletnih socialnih omrežij so ta postala tudi del raziskovalnih vprašanj v nevroznanosti, ki poskuša razumeti, kako možgani funkcionirajo znotraj socialne mreže, ki si jo ustvarimo bodisi v realnem življenju bodisi na spletu. Vzdrževanje (vedno višjega) statusa odseva spremembe znotraj nagrajevalnega sistema v možganih v akumbensu, področju ventralnega tegmentuma.

— ❖ —

Torkove delavnice za osnovnošolce

Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek

Ker se izobraževanje javnosti začne pri najmlajših, pa tudi zato, ker radi delamo z otroki, bomo v okviru Tedna možganov letos že petič organizirali poučno delavnico za osnovnošolce.

— ❖ —

Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina

Klara Tostovršnik, Hana Hawlina

Spomin je ena najpomembnejših človekovih sposobnosti. V življenju nam služi na vsakem koraku: ko sledimo pogovoru, pečemo svojo najljubšo slaščico, v trgovini plačujemo jabolka, se spomnimo na mamin rojstni dan, ... Poznavanje lastne preteklosti je tudi tvorni del naše identitete in ključno za načrtovanje prihodnosti. Ker je nepogrešljiv, ljudje o spominu pogosto govorimo kot o delu telesa: imam lepe oči, imam dober spomin. Vendar je spomin vse prej kot to. Je zapleten sistem različnih omrežij, v katerem ima vsako omrežje svojo vlogo pri nastanku, hranjenju in priklicu spomina.

— ❖ —

Površina socialne nevroznanosti

Manuel Kuran

Socialna nevroznanost je opredeljena kot interdisciplinarno področje raziskovanja bioloških osnov socialnega vedenja in doživljanja. Med najbolj raziskane vidike socialnega vedenja in doživljanja spadajo: reprezentacija drugih posameznikov, reprezentacija socialnih skupnosti, spolna privlačnost, prepoznavanje jezikov, sodelovanje med posamezniki, moralnost v socialnih skupnostih, družbeno nasilje ter geneza predsodkov. Tovrstno raziskovanje so omogočili različni paradigmatski premiki v znanstveni teoriji in praksi 20. stoletja, predvsem na področju nevroznanosti, kognitivnih znanostih in v družboslovju. Nevroznanstveniki so postopoma začeli spoznavali, da možgani niso zgolj izoliran procesor objektivnih informacij, večina družboslovcev pa se je prav tako počasi sprijaznila z dejstvom, da so edini akterji socialnih dogodkov evolucijsko pogojeni posamezniki z možgani. Še pomembnejšo vlogo pri razvoju socialne nevroznanosti je odigrala sodobna biotehnologija, ki je danes natančnejša in bolj dosegljiva kot kadar koli prej v zgodovini človeštva.

— ❖ —

Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha

Gregor Belušič

Sledenje povezavam med živčnimi celicami v možganih sesalcev je eden osrednjih izzivov nevroanatomije in temelj za razumevanje delovanja živčnih mrež.

— ❖ —

Zakaj spimo?

Barbara Gnidovec Stražišar

“Če spanje ne služi absolutno pomembni življenjski funkciji, potem je največja evolucijska napaka”, je leta 1971 zapisal pionir raziskovanja spanja Allan Rechtschaffen. Spanje je fiziološko stanje oz. vedenje, ki je prisotno tako pri sesalcih kot tudi pri različnih nižjih vrstah. Genetske analize in molekularni mehanizmi nadzora spanja pri nižje razvitem organizmu, kot je npr. vinska mušica (Drosophila melanogaster), razkrivajo izrazito ohranjenost nadzornih mehanizmov spanja skozi evolucijski proces, kar nakazuje na verjetnost skupnega prednika vseh bilateralno simetričnih organizmov pred več kot 600 milijoni let.

— ❖ —

Se spomnite, kako vas je bilo strah, ko ste bili prvič tu ... ?

Mara Bresjanac

Spomini so varljiva reč. Večinoma nas skrbi, da bi utegnili pozabiti kaj, česar ne bi smeli, a nedavni poskusi raziskovalcev v skupini Nobelovega nagrajenca Susumuja Tonegawe kažejo, da bi se pod določenimi pogoji morda lahko spomnili tudi na kaj, česar nismo doživeli.

— ❖ —

ParkinsonCheck™ – mobilna aplikacija za odkrivanje parkinsonskega tremorja

Vida Groznik

Parkinsonova bolezen (PB) je pogosta kronična nevrodegenerativna bolezen, ki se kaže s tremorjem (tresavico) v mirovanju, rigidnostjo (togostjo udov), bradikinezijo oz. hipokinezijo (zmanjšanjem obsega oz. upočasnitvijo gibov) in motenimi posturalnimi refleksi (nagnjenostjo k padanju) s prevalenco 200 bolnikov na 100.000 prebivalcev. Novejše študije kažejo, da začetek zdravljenja bolezni v zgodnji fazi lahko upočasni napredovanje bolezni. Od tukaj tudi potreba po hitri in učinkoviti triaži, diagnosticiranju ter učinkovitem spremljanju PB.

— ❖ —

Odmev nevroznanosti v družbi: miti, metafore in zmote

David Gosar

»Miti so eden od načinov, kako si je človeška družba poskušala razložiti ustvarjalne sile, naravne pojave in dogodke, na katere ljudje niso mogli vplivati.«

— ❖ —

Možganska kap

Bojana Žvan

Možganska kap (MK) - vzrok zanjo so večinoma žilne in srčne bolezni - je v svetu eden izmed glavnih vzrokov smrti ter najpomembnejši dejavnik za trajno telesno in kognitivno oviranost.

— ❖ —

Nevroplastičnost po možganski kapi

Marjan Zaletel

Možganske poškodbe kot posledica možganske kapi lahko vodijo do izgube možganskih dejavnosti. Kljub temu so se možgani sposobni prilagoditi z nevroplastičnostjo, predvsem z reorganizacijo zemljevidov možganske skorje, kar lahko pripomore k okrevanju. Spremembe v organizaciji možganske skorje vključujejo povečano število dendritov in sinaps ter njihove gostote, sintezo nevrotrofičnih dejavnikov, ki lahko vodijo bodisi v odmaskiranje obstoječih živcih povezav bodisi v vzpostavitev novih omrežij nevronov.

— ❖ —

Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto

Barbara Starovasnik Žagavec

Področje klinične psihologije vključuje znanost, teorijo in prakso, da bi razumeli, predvideli in ublažili neprilagojenost, nezmožnost in težave ljudi po možganski kapi ter predstavili njihovo sposobnost uravnavanja in prilagajanja ter njihov osebni razvoj.

— ❖ —

Reintegracija bolnikov po možganski kapi v družbi in na delovnem mestu

Nika Goljar

Okrevanje po možganski kapi je v veliki meri odvisno od obsežnosti nevrološke okvare ob nastopu možganske kapi. Zavedanje o tem, kakšne posledice je možganska kap pustila pri bolniku in na področjih njegovega življenja, običajno nastopi šele sčasoma, pogosto več mesecev po odpustu iz bolnišnice. Ker na posameznikovo funkcioniranje vplivajo tudi njegove osebnostne značilnosti, stil življenja pred boleznijo in dejavniki okolja, v katerem živi, si vsak bolnik izoblikuje svojo pot okrevanja.

— ❖ —

Možgani: organ, s katerim ljubimo

Andraž Matkovič

Psihoterapevti, ki se ukvarjajo z zakonsko in partnersko terapijo, ljudem, ki se srečajo s težavami v spolnosti, radi povedo, da se najpomembnejši spolni organ ne skriva med nogami, ampak v glavi. V možganih se tako kot večji del spolnosti udejanja tudi ljubezen in oba pojava so nevroznanstveniki v preteklem desetletju večkrat vzeli pod drobnogled.

— ❖ —

Možganska kap

Marija Šoštarič Podlesnik

Možganska kap (MK) je eden izmed vodilnih vzrokov smrti po celem svetu. V industrijskih državah je tretji najpogostejši vzrok smrti za srčnožilnimi in rakavimi boleznimi. Prav tako je najpomembnejši dejavnik pri nastanku trajne telesne in kognitivne oviranosti. Prezgodnja smrt, dolgotrajna prizadetost, zmanjšanje socialnega delovanja, stroški nege in zmanjšana produktivnost pomenijo za bolnike z MK, njihove svojce in zdravstveni sistem veliko breme.

— ❖ —

Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica

Mitja Gerževič, Marina Dobnik

Možgani, naš centralni živčni sistem, so tisti organ, kjer se sleherno gibanje telesa začne. Najprej z ustvarjanjem ideje in motivacije za gibanje, čemur sledi izbira ustreznega (bolj ali manj avtomatiziranega) gibalnega programa ob sočasni koordinaciji vseh informacij, ki preko množice čutil prihajajo v možgane iz notranjega in zunanjega okolja. Nato pa se natančno zaporedje ukazov razpošlje organom, odgovornim za izvedbo gibanja – mišicam. Tako vidimo, da je naše gibanje in miselno (kognitivno) delovanje močno prepleteno in povezano. Pri tem se lahko mnoga gibanja (npr. hoja) izvajajo z minimalnim miselnim nadzorom, kar nam omogoča sočasno preusmeritev (večjega ali manjšega) dela pozornosti k drugim kognitivnim in/ali gibalnim aktivnostim.

— ❖ —

Kako lahko s prehrano in gibanjem vplivamo na nastajanje novih celic v možganih?

Nina Mohorko

Ni več novost, da so tudi odrasli možgani plastični – torej sposobni spreminjanja. Nastajanje novih živčnih celic imenujemo nevrogeneza. Slednja poteka v več področjih možganov, tudi v hipokampusu, ki je del možganov, pomemben za tvorbo spomina in hkrati tisti, ki je prvi poškodovan pri Alzheimerjevi bolezni.

— ❖ —

Premikajmo se z možgani - vpliv umovadbe na psihomotorične funkcije

Uroš Marušič

Pozitivni učinki gibalno-športne aktivnosti na možgansko delovanje so znani že vrsto let in podkrepljenimi s številnimi raziskavami. Manj pa je študij, ki bi preučevale kako na delovanje možganov učinkuje popolna gibalna neaktivnost, ki nastopi zaradi poškodb in operacij, pri katerih ostanemo v horizontalnem položaju več dni ali celo tednov in mesecev. Glede na to, da imajo te spremembe pomemben vpliv na človeški organizem, hkrati pa tudi povečujejo stroške zdravstvenega sistema, je pomembno, da razumemo, kako lahko te negativne vplive zaustavimo ali vsaj ublažimo.

— ❖ —

Govor v omrežju možganov

Anton Grad

Govor je več kot le najpomembnejši način medsebojne komunikacije . Je na eni strani osnova našemu razmišljanju v obliki notranjega govora, na drugi strani palete pa osnova umetnosti, npr. poezije.

— ❖ —

Nevrologija, imunologija, psihiatrija …

Bojan Rojc

Kaj imajo skupnega nevrologija, imunologija in psihiatrija? Morda nič, morda veliko. Namen tega prispevka je osvetliti nekatera nova spoznanja na področju nevrologije, ki so tesno povezana s psihatrijo in imunologijo. V zadnjem desetletju beležimo velik napredek v razlaganju nastanka nekaterih nevroloških oziroma psihiatričnih bolezni, ki so posledica napak v delovanju imunskega sistema.

— ❖ —

Globoka možganska stimulacija za zdravljenje nevroloških obolenj

Tadej Strojnik

Operativna nevromodulacija je reverzibilna uporaba električne stimulacije ali dovajanje farmakoloških snovi v osrednji živčni sistem z vgradnjo naprave v bolnikovo telo. Namen je spreminjanje aktivnosti živčnega sistema (ekscitacija, inhibicija ali prilagajanje nevronov ali nevronske mreže) za zdravljenje specifičnih stanj. Globoka možganska stimulacija (GMS) je pomembna metoda pri zdravljenju gibalnih motenj (Parkinsonova bolezen, distonija in tremor) in je skoraj popolnoma nadomestila visokofrekvenčno koagulacijo možganovine.

— ❖ —

Možgani in redukcija znanosti

Andraž Stožer, Janez Bregant

Glavno bojišče zagovornikov redukcije in njenih nasprotnikov je že od pojava ideje o enotnosti znanosti filozofija duha oz. natančneje – vprašanje o razmerju med duhom in telesom. To, kar z enim izrazom imenujemo problem duha in telesa, je v takšni ali drugačni obliki sicer z nami že od nekdaj. Ponujene so bile različne rešitve, nobena pa ni filozofov razdelila bolj kot (psihofizični) redukcionizem. Na vrhuncu moči je bil redukcionizem v 60. letih 20. stoletja, veljal pa je za teorijo duha, ki je svoj navdih našla v znanosti. Zamisel, da so mentalni pojavi le možganski procesi, tako kot je toplota le gibanje atomov, je bila zaradi svoje preprostosti mikavna. Njena prednost je enostavnost, saj predpostavlja obstoj manjšega števila zakonov in izrazov, ki so povsem dovolj za opis našega mentalnega življenja. Število neodvisnih domnev o našem svetu, ki so zahtevale iskanje psiholoških razlag, se naenkrat zmanjša, v končni fazi lahko vse pojasnimo z eno (temeljno) znanostjo, fiziko.

— ❖ —

Tresoča roka

Dominika Novak Pihler

Tresenje oziroma ponavljajoče se ritmično gibanje različnih delov telesa imenujemo tremor in je sam po sebi nenevarno stanje. Ko pa zaradi tresenja začnemo polivati juho, ko ne moremo spiti kave, in ko postane pisanje le kracanje, tremor postane obremenjujoč, povzroča dodaten stres, negativno vpliva na samozavest, nas spravlja v zadrego in predstavlja razlog za skrb za naše zdravje.

— ❖ —

Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«

Nina Ozimic

Možganska kap je pogosta nevrološka možgansko žilna bolezen (MŽB), ki predstavlja življenje ogrožujoče stanje. Povzroči lahko trajno nevrološko prizadetost in je glavni vzrok za invalidnost pri odraslih v razvitem svetu.

— ❖ —

Obravnava dementnega bolnika: vloga psihologa in zdravnika

Peter Kapš

Pri obravnavi bolnika s sumom na demenco je vloga zdravnika – družinskega zdravnika, nevrologa ali psihiatra - široka.

— ❖ —

Vloga nevropsihologa pri obravnavi bolnika z blago kognitivno motnjo in demenco

Simon Brezovar

»Iz kuhinje grem v shrambo, pa vmes pozabim, po kaj sem bila namenjena.« »Gledam ga, vem, kdo je, pa se ne morem spomniti njegovega imena.« »Iščem besedo za neko stvar, pa se je nikakor ne morem spomniti.« »Nikoli prej mi ni bilo treba zapisovati stvari, zdaj pa si moram zapisati domala vse.« To so nekateri najpogostejši odgovori bolnikov, ki jim na začetku nevropsihološkega pregleda zastavim vprašanje, zakaj so se oglasili v nevropsihološki ambulanti.

— ❖ —

Ko vas omreži Parkinson

Klara Tostovršnik

Parkinsonova bolezen (PB) je druga najpogostejša nevrodegenerativna bolezen. V svetu naj bi PB imelo okrog šest milijonov ljudi, v Sloveniji je to število ocenjeno na okoli sedem tisoč. Gre za kronično, počasi napredujočo bolezen, ki se večinoma pojavi po petinpetdesetem letu starosti, za njo pa pogosteje obolevajo moški. Zanjo je značilna tipična klinična slika tresavice, upočasnjenosti, otrdelosti in motenj ravnotežja, ki jo spremljajo tudi nemotorični simptomi.

— ❖ —

Ekipa, da te Kap!

Jernej Sluga

19. januarja 1998, me je v starosti 39 let zadela huda možganska kap. Bolezen je prišla povsem nepričakovano, brez kakršnihkoli opozorilnih znakov.

— ❖ —

Teden možganov bo letos že tretjič odmeval tudi v Grosupljem.

Anton Pelko

Vsaka zgodba ima svoj začetek, potek in konec. Lahko je načrtovana, a se kot taka rada izrodi, ali gre po svoje. Veliko uspešnih zgodb pa nastane po naključju. Pa ne gre za naključja, življenje ni kaotično. Je splet okoliščin, kar pomeni preveč podatkov, informacij, da bi jih glava zmogla vsrkati in obdelati, pa tudi ne dovolj, ko glava načrtuje. Preprosto se marsikaj zgodi in teče.

— ❖ —

Kako se je vse skupaj začelo

Mojca Kržan

Društvo SiNAPSA smo ustanavljali v daljnjem, še vedno najbolj vročem poletju 2003. Polni ustanoviteljskega elana in – jasno – s praznim tekočim računom smo se lotili organizacije poletne šole o delovnem spominu, pred tem pa nas je prehitel Teden možganov, v tretjem tednu marca 2004.

— ❖ —

In memoriam - Akad. prof. Jože Trontelj, dr. med. (1939-2013)

Blaž Koritnik

V začetku decembra nas je iznenada zapustil prof. Jože Trontelj. Človek takšnih širin, da ga ni mogoče opisati v nekaj stavkih.

— ❖ —

Kolofon

letnik 2014, številka 7 - edicija Teden Možganov 2014

eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —