Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Kako lahko s prehrano in gibanjem vplivamo na nastajanje novih celic v možganih?
letnik 2014, številka 7
uvodnik
Simon Brezovar
članki
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
mnenja
Jernej Sluga
korenine
Mojca Kržan
kolofon
letnik 2014, številka 7 - edicija Teden Možganov 2014
Ni več novost, da so tudi odrasli možgani plastični – torej sposobni spreminjanja. Nastajanje novih živčnih celic imenujemo nevrogeneza. Slednja poteka v več področjih možganov, tudi v hipokampusu, ki je del možganov, pomemben za tvorbo spomina in hkrati tisti, ki je prvi poškodovan pri Alzheimerjevi bolezni.
Nevrogeneza v hipokampusu je zato pomembna za tvorbo spomina, njeno povečanje pozitivno vpliva na Alzheimerjevo bolezen, pa tudi na depresijo1. Tvorba novih nevronov v hipokampusu je povezana z načinom življenja. Gibalno/športna aktivnost jo pospeši2. Pomembno je tudi, kje to aktivnost izvajamo. Onesnažen zrak namreč negativno deluje na nevrogenezo - izpostavljenost onesnaženemu okolju je znižala ekspresijo nevrotrofičnega dejavnika možganskega izvora (BDNF) pri poskusnih živalih3. Na nevrogenezo v hipokampusu pa vpliva tudi prehrana, in sicer na kar štirih nivojih4:
Energijskem vnosu. V tem primeru velja »manj je več«: ugotovili so namreč, da nevrogenezo spodbudi kalorična restrikcija5.
V pogostosti obrokov – povečan čas med obroki nevrogenezo poveča4.
Teksturi obroka – mehka hrana nevrogenezo poslabša; slednja naj bi bila namreč pozitivno povezana z žvečenjem4.
Vsebini obroka. Pomembna je torej sestava naše prehrane. Medtem ko visoka vsebnost nasičenih maščobnih kislin nevrogenezo zavre, jo polinenasičene, predvsem omega 3, spodbudijo1.
Za mnoge fitokemikalije, ki so jim pripisane nevroprotektivne ter antioksidativne in protivnetne funkcije, se ugotavlja tudi, da spodbujajo nevrogenezo. Tako so opisani možni mehanizmi spodbujanja nevrogeneze za kurkumin, pozitivni vpliv na nevrogenezo pa so pokazali tudi ginko biloba, borovnice in kava1. Od vitaminov in mineralov sta s povečanjem nevrogeneze povezana folat in tiamin, od mineralov cink1. Čeprav je nevrogeneza pri odraslem opisana tako za glodavce kot za primate in ljudi, pa se mehanizmi med glodavci in ljudmi razlikujejo6. Večino raziskav, ki neposredno kažejo vpliv na nevrogenezo, se dela namreč na glodavcih. Pri ljudeh so vpliv opisanega na plastičnost možganov preverjali posredno, na primer preko vpliva na kognitivne sposobnosti ali preko koncentracije nevrotrofičnega dejavnika možganskega izvora. Ne ve se torej, če vsi vplivi na nevrogenezo, ki so jih opisali pri glodavcih, veljajo tudi za nas. So pa dokazi, da opisano pozitivno vpliva na naše kognitivne sposobnosti in na zdravje naših možganov.
Maruszak A, Pilarski A, Murphy T, Branch N, Thuret S. Hippocampal neurogenesis in Alzheimer’s disease: is there a role for dietary modulation? J Alzheimers Dis. 2014 Jan 1;38(1):11-38. ↩
Voss MW, Vivar C, Kramer AF, van Praag H. Bridging animal and human models of exercise-induced brain plasticity. Trends Cogn Sci. 2013 Oct;17(10):525-44. ↩
Bos I, De Boever P, Vanparijs J, Pattyn N, Panis LI, Meeusen R. Subclinical effects of aerobic training in urban environment. Med Sci Sports Exerc. 2013 Mar;45(3):439-47. ↩
Stangl D1, Thuret S. Impact of diet on adult hippocampal neurogenesis. Genes Nutr. 2009 Dec;4(4):271-82. ↩
Levenson CW, Rich NJ. Eat less, live longer? New insights into the role of caloric restriction in the brain. Nutr Rev. 2007 Sep;65(9):412-5. ↩
Brus M, Keller M, Lévy F. Temporal features of adult neurogenesis: differences and similarities across mammalian species. Front Neurosci. 2013 Aug 5;7:135. ↩
asist. dr. Nina Mohorko, univ. dipl. biokem.
Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče
Kontakt: nina.mohorko@zrs.upr.si