Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Možganska kap
letnik 2014, številka 7
uvodnik
Simon Brezovar
članki
Možgani v mreži navezanosti, ki nas zaznamuje
Barbara Horvat
Vpliv senzoričnega dotoka na uglasitev možganskih povezav
Peter Gradišnik
Človeški konektom ali kakšne so zveze v naših možganih
Blaž Koritnik
Niko Lah
Torkove delavnice za osnovnošolce
Mateja Drolec Novak, Vid V. Vodušek
Da ne pozabim! Tehnike za pomladitev spomina
Klara Tostovršnik, Hana Hawlina
Površina socialne nevroznanosti
Manuel Kuran
Clarity - bistri možgani Karla Deisserotha
Gregor Belušič
Barbara Gnidovec Stražišar
Bojana Žvan
Nevroplastičnost po možganski kapi
Marjan Zaletel
Klinično psihološka obravnava pacientov po možganski kapi in podpora pri vračanju na delovno mesto
Barbara Starovasnik Žagavec
Možgani: organ, s katerim ljubimo
Andraž Matkovič
Marija Šoštarič Podlesnik
Gibalno-kognitivna vadba: praktična delavnica
Mitja Gerževič, Marina Dobnik
Anton Grad
Nevrologija, imunologija, psihiatrija …
Bojan Rojc
Andraž Stožer, Janez Bregant
Dominika Novak Pihler
Možganska kap – »kako ostati v omrežju?«
Nina Ozimic
Klara Tostovršnik
mnenja
Jernej Sluga
korenine
Mojca Kržan
kolofon
letnik 2014, številka 7 - edicija Teden Možganov 2014
Možganska kap (MK) - vzrok zanjo so večinoma žilne in srčne bolezni - je v svetu eden izmed glavnih vzrokov smrti ter najpomembnejši dejavnik za trajno telesno in kognitivno oviranost.
Vse oblike MK potrebujejo takojšne ukrepanje, saj je treba bolnike z ishemično MK (IMK) zdraviti s trombolizo znotraj časovnega okna štiri ure in pol, bolnike s subarahnoidno krvavitvijo (SAK) znotrajžilno ali mikrokirurško - za preprečitev vnovične krvavitve in bolnike z znotrajmožgansko krvavitvijo (ZMK) konzervativno in nevrokirurško v enoti intenzivne nevrološke terapije. Na sliki 1 so prikazane vrste možganskih kapi.
Danes velja MK za urgentno medicinsko stanje, zato je izobraževanje o prepoznavanju znakov MK nujno za laično in tudi za strokovno javnost.
Zaradi možganskožilnih bolezni trpi danes v svetu petnajst milijonov ljudi, od teh v Evropi (EU) štirje milijoni. Vsako leto na novo zboli milijon dvesto tisoč ljudi. V svetovnem merilu jih pet milijonov postane dolgotrajno telesno prizadetih, enako število pa jih vsako leto umre. V Sloveniji se zaradi MK zdravi okoli štiri tisoč štiristo prebivalcev letno. Bolezen je tretji najpogostejši vzrok smrti med ženskami. V starosti do petinšestdesetega leta moški umirajo pogosteje kot ženske. Tako v Sloveniji kot v starih članicah EU (EU15) je umrljivost zaradi MK večja med moškimi kot med ženskami. Umrljivost slovenskih žensk zaradi MK se je leta 2006 izenačila z umrljivostjo žensk v EU15.
Danes je tradicionalno prepričanje, namreč da je MK le posledica staranja prebivalstva z neizogibno smrtjo ali hudo invalidnostjo zastarelo. Bolezen je mogoče preprečiti, zdraviti in ozdraviti z učinkovito primarno in sekundarno preventivo, s trombolizo pri IMK ter pravočasnim zdravljenjem pri SAK in ZMK. Zaradi majhnega števila vaskularnih nevrologov v neurbanih predelih Slovenije, neustrezne organizacije bolnišničnih oddelkov, finančnih dejavnikov in prepoznega sprejema v bolnišnico lahko zagotovimo zdravljenje s trombolizo le trem odstotkom bolnikov z akutno IMK. Za njeno večjo dostopnost strokovnjaki s področja MK v Sloveniji implementiramo mrežo TeleKap za pomoč pri zdravljenju akutne IMK na daljavo, ki bo v soglasju s stroko in politiko predvidoma realizirana v letošnjem letu. Velik napredek zdravljenja akutne IMK in SAK prinašajo znotrajžilne metode, predvsem mehanska revaskularizacija arterij v vratu in možganih ter znotrajžilno zdravljenje bolnikov z možgansko anevrizmo ali arteriovensko malformacijo (AVM). Na Kliničnem oddelku za vaskularno nevrologijo UKC Ljubljana edini v državi zagotavljamo urgentne znotrajžilne posege 24 ur dnevno, naši rezultati pa so primerjljivi z najboljšimi centri v Evropi. Dokazano je, da imajo bolniki, ki jih zdravimo v enotah za MK (EMK) v primerjavi s tistimi na običajnih bolnišničnih oddelkih večjo verjetnost preživetja. V Sloveniji imamo za zdaj le tri EMK, v prihodnje pa upamo, da se bodo take enote implementirale v desetih bolnišnicah, ki bodo povezane v mrežo TeleKap.
Pri obravnavi in zdravljenju bolnikov z MK smo v zadnjih letih priča bliskovitemu napredku in menjavi paradigem o bolezni, ki je še nedavno veljala za nujno posledico staranja. Začetni, nihilistični pristop obravnave teh bolnikov je zamenjalo diametralno nasprotno mišljenje: »Možgansko kap je mogoče preprečiti, zdraviti in tudi ozdraviti.« Še vedno pa velja, da je prizadevanja treba usmeriti v intenzivno preventivo in obvladovanje dejavnikov tveganja za MK, v obravnavi bolnikov z akutno IMK pa nikoli spregledati časa, zato naj nas v vsakem trenutku spremlja moto »Čas so možgani«!
prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., prim., višja svetnica
Klinični oddelek za vaskularno nevrologijo in intenzivno nevrološko terapijo,
Nevrološka klinika,
Univerzitetni klinični center Ljubljana