Teden možganov 2015: Zakulisje pogleda

Lea Kristan

Le še nekaj dni nas loči od dvanajstega Tedna možganov. Organizatorji smo dolgo načrtovali in se pripravljali na ta dogodek: iskali ideje, pilili program, kontaktirali predavatelje, iskali sponzorje, pripravljali materiale. Sedaj pa si želimo doseči predvsem še en cilj – da bi Teden možganov postal viden.

— ❖ —

Kako deluje navigacijski sistem v naših možganih

Simon Brezovar

Zamislite si, da ste na Prešernovem trgu, od koder se želite odpraviti na Železniško postajo. Predstavljate si lahko, v katero smer se morate obrniti in po kateri poti kreniti, da boste prišli čim hitreje do cilja. Hkrati se boste znali ustrezno odzvati, če bo del Miklošičeve ceste zaprt in boste morali izbrati nekoliko drugačno pot. V mislih lahko potujete mimo hotela Union, vrhovnega sodišča in Slovenske kinoteke. Na koncu Miklošičeve boste prečkali Masarykovo in prispeli ste na cilj.

— ❖ —

Vsakodnevno delo slepe osebe / s slepo osebo

Denis Kamnar

Za spoznavanje okolja je vid izredno pomemben, saj je čutilo, na katerega se ljudje med vsemi čutili najpogosteje in najbolj zanašamo. Ob izgubi vida ali enega izmed čutil, preostala čutila poskušajo v največji meri prevzeti njegovo vlogo. Slepim in slabovidnim osebam se zato dosti bolj izostrita sluh in tip ter tudi voh.

— ❖ —

Pomen treninga možganov

Uroš Marušič

Prostorska navigacija je kompleksna kognitivna domena, ki je ključnega pomena za vsakdanje delovanje v okolju in je odvisna od več kognitivnih procesov, vključno s prostorskimi spretnostmi, spominom in izvršilnimi funkcijami. Znano je, da zmožnost prostorske navigacije upada s starostjo, manj pa je znanega o morebitnih intervencijah, ki bi preprečile ta upad? Starejše osebe, pri katerih je prišlo do upada kognitivnih funkcij, so omejene pri dnevnih aktivnostih in imajo zato slabšo kvaliteto življenja. Na predavanju bomo ugotavljali, kakšen je vzrok samega upada, kateri možganski centri so pri tem najbolj prizadeti in kaj lahko naredi vsak posameznik, da bi omenjeni upad preprečil.

— ❖ —

Kako vidimo?

Manca Tekavčič Pompe

V članku so pregledno opisani sestavni deli od očesa preko vidne poti do vidne skorje v možganih. V nadaljevanju je predstavljen razvoj vidne funkcije, okvare, ki se lahko pri tem pojavljajo in načini ugotavljanja teh okvar.

— ❖ —

Optične halucinacije: podobe v možganih z lastnim življenjem

Marko Vrbnjak

“Ne morem verjeti svojim očem!” Stavek, ki ga v vsakodnevni rabi uporabljamo brez pomisleka. Gledamo z očmi, vidimo z možgani. Kako neznosno lahko je reči, da nas izdajajo oči. Povsem drugače je priznati, da morda vidimo podobe, ki jih drugi ne vidijo – halucinacije. Te se lahko pojavijo v obliki zaznave bliskov, iskrenja, sprememb perspektive in izkrivljenja podob resničnih objektov (iluzije), lahko pa zavzamejo bolj kompleksne oblike s scenskimi motivi, ki obsegajo tudi celotne pokrajine. Včasih se zdi, kot da bi te podobe živele svoje lastno življenje brez vpliva volje tistega, ki jih doživlja.

— ❖ —

Tudi telesna vadba poveča spominski center za prostorsko orientacijo

Anton Grad

“Raba organe krepi!“ je staro reklo, ki ga praviloma povezujemo z mišicami. Zato množice rekreativcev drvijo v fitnes centre, kjer dvigujejo uteži ali pa pretečejo kilometre in kilometre po atletski stezi, gozdu ali drugje. Kaj pa naši možgani? Je dovolj, da rešujemo križanke, se učimo jezikov itd.? Ne, nikakor ne. Z reševanjem križank ne bomo izboljšali s starostjo povezane zmanjšane sposobnosti prostorske orientacije. Kako si lahko pomagamo?

— ❖ —

Razvoj izvršilnih funkcij pri otroku in mladostniku

Lea Kristan

Če bi nas danes kdo poskusil prepričati, da so otroci samo pomanjšani odrasli, bi verjetno vsakdo močno nasprotoval. Otroci hodijo v vrtec in potem šolo, dolgo jim pomagamo odraščati, adolescenca je splošno znan pojav. Študije, v katerih so nevroznanstveniki s slikanjem možganov ugotavljali strukturne spremembe v možganih otrok, so pokazale, da se možgani v procesu odraščanja od novorojenčka pa do odraslosti spremenijo ne le po masi in številu nevronov, pač pa tudi po lokaciji nevronov in številu povezav med njimi.

— ❖ —

Povej mi kaj všečkaš in povem ti kdo si: socialni mediji, osebnost in emocije

Marko Tkalčič

Ko brskate po spletu, iščete informacije, nakupujete, ste obkroženi z raznimi priporočili. Ko si v spletni trgovini ogledujete nek izdelek, vam priporočajo še dodatne izdelke. Ko vpišete ključne besede v iskalnik, vam le-ta vrne spisek urejenih priporočil spletnih strani, za katere meni, da najbolj ustrezajo vašim željam. Priporočilni sistemi nas obkrožajo. Čeprav delujejo priporočila pogosto vsiljiva in neustrezna, se za njimi skrivajo kompleksni algoritmi, ki jih razvija na trume raziskovalcev.

— ❖ —

Moralnost po meri

Toni Pustovrh

Človeške skupnosti si že od svojih zgodnjih zametkov prizadevajo spodbujati moralnost med svojimi člani, natančneje norme in oblike vedenja, ki bi služile preživetju in dobrobiti skupnosti kot celote, včasih tudi na škodo posameznika. Seveda ni lahko opredeliti, kaj sploh je moralnost oz. moralno vedenje. Na splošno je mogoče govoriti o razlikovanju med "dobrimi" in "slabimi" prepričanji, nameni, določitvami in dejanji, ki vodijo v določeno vedenje, o zmožnosti racionalnega razmisleka o mentalnih stanjih in posledicah. Gre za preplet evolucijsko pogojenih odzivov na okolje in na vedenje drugih posameznikov, ki so nam večinoma skupni kot pripadnikom iste vrste, ter kulturno proizvedenih in kontekstualno specifičnih norm in praks.

— ❖ —

Bionični vid

Marko Hawlina

Vidni sistem je sestavljen iz štirih redov nevronov. Prvi red nevronov v vidni poti so fotoreceptorske celice v mrežnici, drugi red nevronov pa so bipolarne celice mrežnice, ki povezujejo fotoreceptorske celice z ganglijskimi celicami. Ganglijske celice so tretji red nevronov, ki zapustijo mrežnico po vidnem živcu in se v lateralnem genikulatnem jedru preklopijo na četrti red nevronov, ki končajo v vidnem centru v zatilnem delu možganov. Vidna zaznava temelji na pretvorbi svetlobe v električni tok, kar se v naravnem okolju odvija v zunanjih segmentih fotoreceptorjev. V kolikor so le-ti okvarjeni, je naravni električni tok možno nadomestiti z zunanjo električno stimulacijo.

— ❖ —

Od svetlobe do podobe ali kako vidijo svet naši možgani

Simon Brezovar

Vsi se lahko spomnimo, kako smo se nekega pomladnega dne odpravili v naravo in opazovali njeno neskončno barvitost. Ali pa poslavljanje dneva, ko je sonce nad pokrajino zapustilo živordeče odtenke. Spomnili se bomo tudi dobrega filma, razstave ali prebrane knjige. Skozi oko pa že od rojstva priteka v možgane še neskončno drugih dražljajev, ki za nas niso pomembni zgolj iz estetskega vidika. Vidni vtisi postajajo med seboj vse bolj povezani, hkrati pa se začnejo že zelo zgodaj povezovati z drugimi možganskimi omrežji (jezikovnim, čustvenim, prostorskim …), s tem pa ključno sooblikujejo naš spoznavni aparat.

— ❖ —

Razvoj možganov in vzgoja otrok skozi oči nevroznanosti

Tina Bregant

Sodobni časi zahtevajo od posameznika veliko. Spoznanja morajo biti utemeljena, veščine izmojstrene, delo mora biti dobro in obilno opravljeno, kljub temu, da vsi nismo rojeni niti za mojstre, kaj šele genije. Celo znanost, kot je medicina, ki se je morda lahko včasih skrivala za skorajda čarovniškimi spoznanji in veščinami, je sredi 19. stoletja pod vodstvom Hermanna von Helmholtza, Ernsta Wilhelm von Brückea in Emila Du Bois-Reymonda postala aplikativna naravoslovna znanost. Danes podobno opažamo za vzgojo in izobraževanje, ki se poskušata napajati iz nevroznanosti.

— ❖ —

Brati s prsti

Janja Hrastovšek

Proces usvajanja brajice je pogojen z razvojem številnih področij celostnega razvoja oseb s slepoto, ključnega pomena pa je dobro razvita taktilno – kinestetična percepcija. Pri branju sodelujejo številni kognitivni dejavniki in v možganih se aktivirajo področja, povezana z jezikovnim procesiranjem. Izsledki nevroznanstvenih raziskav dokazujejo plastičnost možganov in proučujejo vpliv branja brajice, kar pomembno vpliva na prakso poučevanja in delovanja oseb s slepoto.

— ❖ —

Družba opazovalcev

Zala Kurinčič

Brez posebnega citiranja in navajanja avtorjev lahko rečemo, da je vidno opazovanje sveta okoli nas eden močnejših virov informacij, ki oblikuje nas in naš pogled na svet. Obnašamo se tako, kot smo se skozi opazovanje naučili, da je najbolj primerno: Že majhni otroci vzorce obnašanja in reagiranja usvojijo s pomočjo opazovanja in ponavljanja, človek pa se kasneje v življenju ravno tako v interakciji z okoljem nauči, da je lažje živeti, če si že prvi pogled očem prijazen.

— ❖ —

Pogledi na mejno osebnostno motnjo

Jerica Radež, Peter Kapš

Z besedno zvezo “motnja osebnosti” poimenujemo dolgotrajni vzorec posameznikovih osebnostnih značilnosti in vedenj, ki se pomembno razlikujejo od pričakovanj njegovega okolja. Motnje osebnosti so v primerjavi s t.i. klasičnimi psihičnimi motnjami nekoliko manj poznano področje, saj so bile diagnostično opredeljene šele pred približno štiridesetimi leti. To pa še ne pomeni, da niso precej pogoste. Rezultati novejših študij (npr. Grant idr.) namreč kažejo, da kriterijem vsaj ene motnje osebnosti zadošča kar do 15 % splošne populacije.

— ❖ —

Uvid kot socialno psihološki fenomen

Vid Vodušek

V vsakem danem trenutku vsak sedmi Slovenec trpi za duševno motnjo in/ali se zaradi nje zdravi. Če bi imela statistika kaj smisla za geštalt, bi to lahko pomenilo, da se v vsaki spodobni mali skupini (približno 7 članov) najde eden, ki je bolan.

— ❖ —

Kako se znajdemo v prostoru od otroka do pozne starosti

Rado Pišot

Ena od posebnosti, ki oblikuje človeka kot izjemnega in mu omogoča temeljno diferenciacijo od ostalih živih bitij je prav gotovo njegovo gibanje. Svoje gibalne kompetence razvija in prilagaja življenjskim potrebam in opravilom tako, da je zmožen povezovati in nadgrajevati kognitivno temelječe gibalne izkušnje – ker je človek misleče bitje, svoje gibanje človek usmerja v točno določen namen in cilj; etično in estetično temelječe izkušnje – ker je človek duhovno in socialno bitje svoje gibalne izkušnje usmerja v izražanje lepote, morale, emocij, počutja ter prilagodljive in nadzirane gibalne izkušnje – posebnost v sestavi in delovanju telesa človeka mu omogoča, da svoje izkušnje prilagaja potrebam cilja in željam.

— ❖ —

Pomočimo prste v socialno percepcijo: ali je vid družaben čut?

Hana Hawlina

Zadnje dni sem mnogim zastavila vprašanje, kateri čuti nas povezujejo. Po tem, ko so namrščili obrvi in se zamišljeno popraskali po bradi, so skoraj vsi najprej navedli sluh ter izpostavili njegovo ključno vlogo pri verbalnem sporazumevanju. Naslednji kandidat je bil tip – intimnost dotika, vzpostavljanje stikov preko rokovanja, objem v slovo. Tudi voh in okus sta prejela nekaj pozornosti, od poučenih komentarjev o povezanosti olfaktorne poti in limbičnega sistema (čustvovanje, spomin), do razglabljanja o dolgi zgodovini ritualov zbliževanja ob deljenju hrane. V primerjavi z ostalimi čuti se zdi vid, pogosto oklican za »vzvišen čut«, odmaknjen, neoseben, sterilen. Je temu res tako, ali bi ga lahko oklicali za družaben čut?

— ❖ —

Uvod v vidno-prostorske funkcije s praktičnimi primeri

Ana Bujišić, Sanja Roškar

Naše vsakodnevne aktivnosti so v relativno veliki meri odvisne od natančnosti naših prostorskih zaznav ter od predelave in organizacije tovrstnih informacij. Osnovne prostorske veščine pripomorejo k uspešni orientaciji in navigaciji, obenem predstavljajo osnovo za kompleksnejše prostorske operacije, ki omogočajo, da se uspešno znajdemo v svetu, ki nas obdaja.

— ❖ —

Kolofon

letnik 2015, številka 9 - posebna izdaja ob Tednu možganov 2015

eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —