SiNAPSA, četrtek, 28. marec 2024

eSiNAPSA

Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence

Razvoj možganov in vzgoja otrok skozi oči nevroznanosti

Tina Bregant

Sodobni časi zahtevajo od posameznika veliko. Spoznanja morajo biti utemeljena, veščine izmojstrene, delo mora biti dobro in obilno opravljeno, kljub temu, da vsi nismo rojeni niti za mojstre, kaj šele genije. Celo znanost, kot je medicina, ki se je morda lahko včasih skrivala za skorajda čarovniškimi spoznanji in veščinami, je sredi 19. stoletja pod vodstvom Hermanna von Helmholtza1, Ernsta Wilhelm von Brückea in Emila Du Bois-Reymonda postala aplikativna naravoslovna znanost. Danes podobno opažamo za vzgojo in izobraževanje, ki se poskušata napajati iz nevroznanosti.

Tina BregantKljub nekaterim skeptikom, kot sta Hirsch Pasek in Bruer2, ki utemeljujejo, da učni procesi nikakor ne morejo odslikavati nevronskih procesov, smo v zadnjih dvajsetih letih izvedeli več o možganih, kot smo prej vedeli o celem telesu in to nam lahko učinkovito pomaga pri učenju. O slednjem se ni težko prepričati. Odprite časopise, televizijo, oglase – možgane in nevroznanost lahko danes srečate praktično na vsakem koraku. Drži pa, da je nevroznanost kompleksna multidiscplinarna veda, ki zahteva veliko znanj in prisotnost vedno pozornega, kritičnega uma.

Nevroznanost postaja za vzgojo in poučevanje to, kar je biologija za medicino in to, kar je fizika za arhitekturo. Le z znanjem fizike ne moremo zgraditi mosta in zgolj z biologijo ne moremo ozdraviti človeka. Toda brez upoštevanja zakonov fizike most ne bo stal in brez upoštevanja biologije ne moremo razviti učinkovitega zdravila. Celo več – ko razumemo temelje fizike, lahko pričnemo graditi veličasten most, tak, kot ga zakoni fizike še dopuščajo. Podobno se zgodi, ko preko razumevanja osnov nevroznanosti otroke vzgajamo in poučujemo tako, kot nam naš um in telo dopuščata. Šele z umom lahko zares posežemo vse do zvezd.

V naših predavanjih se bomo sprehodili po vznemirljivem področju človekovega uma: od otroških možganov, ki zorijo vse do 25. leta3, do naših zrelih možganov, ki bodo poskušali aktivno sodelovati. Tako bomo ohranjali svoje možgane čile. Odgovorili bomo:

  1. Ali so možgani otrok pomanjšani, slabše delujoči in manj izkušeni možgani odraslih?
  2. Kolikšen delež telesne mase predstavljajo možgani otrok ob rojstvu in kako je s tem kasneje?
  3. Ali je v otroštvu za razvoj možganov ključno pridobivanje mase možganov?
  4. Ali so za najstniško vedenje krivi zgolj hormoni?
  5. Ali so možgani rigidni – z njimi se ne da kaj dosti narediti – rojeni smo, kot smo.
  6. Kaj so kritična obdobja in zakaj so pomembna?
  7. Kaj je ključno za zdrave možgane in kaj pripomore, da smo pri tridesetih zdravi in samouresničeni srečni posamezniki?

Sprehodili se bomo od novorojenčka do trmastega malčka, ki nato zraste v šolarja in najstnika in se čudili možganom, ki so vedno pripravljeni na nove izkušnje. Lepota možganov je prav v njihovi sposobnosti preoblikovanja – s predavanji jih bomo preoblikovali in spremenili. Do naslednje izkušnje …

    ___
  1. Cahan D. (Ed.). Hermann von Helmholtz and the Foundations of Nineteenth-Century Science. The University of Chicago, USA, 1995. 

  2. Hirsh-Pasek K, Bruer JT. The brain/education barrier. Science 2007; 317 (5843): 1293. 

  3. Bregant T. Razvoj, rast in zorenje možganov. Psihološka obzorja 2012; 21, 2: 51–60. 

dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije, specializantka FRM, MAES terapevtka