Ena od posebnosti, ki oblikuje človeka kot izjemnega in mu omogoča temeljno diferenciacijo od ostalih živih bitij je prav gotovo njegovo gibanje. Svoje gibalne kompetence razvija in prilagaja življenjskim potrebam in opravilom tako, da je zmožen povezovati in nadgrajevati kognitivno temelječe gibalne izkušnje – ker je človek misleče bitje, svoje gibanje človek usmerja v točno določen namen in cilj; etično in estetično temelječe izkušnje – ker je človek duhovno in socialno bitje svoje gibalne izkušnje usmerja v izražanje lepote, morale, emocij, počutja ter prilagodljive in nadzirane gibalne izkušnje – posebnost v sestavi in delovanju telesa človeka mu omogoča, da svoje izkušnje prilagaja potrebam cilja in željam.

Podstat gibalnega vedenja predstavljajo mehanizmi gibalnega razvoja - procesa, ki predstavlja pri posamezniku prehod na drugo višjo raven razvoja gibalnih sposobnosti in usvojitve zahtevnejših nadrejenih gibalnih znanj; gibalno učenje - proces, ki omogoča usvajanje gibalnih znanj in gibalna kontrola – nadzor nevrofizioloških dejavnikov, ki regulirajo gibanje človeka. Niz kognitivnih procesov, povezanih z vadbo, treningom oz. izkušnjo, ki se odražajo v relativno trajnih spremembah gibalnega vedenja posameznika se skozi življenjska obdobja spreminja in omogoča človeku prilagajanje oz. reševanje različnih nalog v prostoru skladno z ravnjo razvoja njegovih senzomotoričnih funkcij. Te so, tako kot številni drugi funkcionalni mehanizmi človeka v veliki meri filogenetsko pogojene – z razvojem človeka kot vrste, vsekakor pa na njihov razvoj vpliva tudi pogostost in kakovost gibalnih izkušenj ter celovit življenjski slog.

Viri

• Gallahue, D.L. in Ozmun, J. C. (2006). Understanding motor development: infants, children, adolescents, adults. New York: McGraw-Hill Higher Education, London: McGraw-Hill.
• Haywood, K.M., Getchel, N. (2001). Life span motor development, Human Kinetics.