Ob izteku 2016

Grega Repovš

V prejšnji številki smo odprli, v tej zaključujemo leto 2016. Marsikdo si bo to leto zapomnil po izgubi izjemnih posameznikov—David Bowie, Umberto Eco, Prince, Muhammad Ali, Gene Wilder, Leonard Cohen, Fidel Castro, John Glenn, George Michael, Carrie Fisher, je le nekaj izmed njih—, ki so vzpodbujali našo domišljijo, sanje in ideje, nas razveseljevali ali pomembno zaznamovali politično in družbeno življenje. A 2016 niso zaznamovale le izgube. Elon Musk nam je pokazal, kako bomo v naslednjem desetletju kolonizirali Mars, Ligo je prvič prepričjivo pokazal obstoj gravitacijskih valov, ki jih je pred sto leti napovedala Einsteinova teorija splošne relativnosti.

— ❖ —

Mens sana in corpore sano

Mara Bresjanac

Če nam opeša srce ali odpovedo ledvice, nam nadomestno srce ali ledvica lahko omogoči ozdravitev in reši življenje. Kaj pa, če nam bolezen sfiži telo, umu pa prizanese? Ali bi nas lahko rešila presaditev naše glave na novo, zdravo telo? Načrtovana presaditev zdravega telesa možgansko mrtvega darovalca na glavo prostovoljnega, telesno neozdravljivo bolnega prejemnika odpira mnogo vprašanj. Protokol napovedane prve presaditve človeške glave predvideva preproste rešitve kompleksnih problemov. Jih znanstveno-raziskovalna spoznanja podpirajo?

— ❖ —

Kako ultrazvok odpira pot v možgane

Kaja Kolmančič

Še do nedavnega je ultrazvok (UZ) služil za ugotavljanje bolezenskih procesov v telesu. Zdaj postaja terapevtska metoda prihodnosti, ki omogoča neinvazivno odpiranje možgansko-žilne pregrade in zdravljenje možganskih tumorjev ter preko sonogenetike vpliva na delovanje našega živčevja.

— ❖ —

Kako je epigenetika spremenila nevroznanost

Metka Ravnik Glavač

Epigenetika (epi- pomeni zunaj) je področje molekularne biologije, ki proučuje spremembe v izražanju genov organizma, ki niso neposredno povezane s spremembami v zaporedju nukleotidov v molekuli DNA. Predstavlja spoznanje, da lahko na izražanje genov vplivajo tudi dejavniki okolja, ne da bi se pri tem moral spremeniti zapis DNA.

— ❖ —

Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije

Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović

»Obljubil si mi zvestobo in ljubezen z vsakim svojim dihom. Obljubo si prelomil, torej naj bo tako. Odslej boš moral misliti na vsak svoj dih. Če boš zaspal, boš pozabil dihati!« Tako je prelepa vodna nimfa Ondina preklela svojega ljubimca, ko ji je prenehal biti zvest. Vsakdo je že kdaj pomislil na čudež narave, ki nas ohranja pri življenju vsak trenutek in nam omogoča dihanje tudi, ko spimo. Le redki pa vedo, da obstajajo ljudje s prirojeno boleznijo, zaradi katere v spanju resnično »pozabijo dihati«.

— ❖ —

Izzivi zarisovanja mej na atlasu možganov in rešitve na obzorju

Eva Berlot

Ljudje so že od nekdaj imeli željo po kartiranju – v času pomorskih osvajanj so nastajali vedno novi in natančnejši zemljevidi Zemlje, dandanes znanstveniki izboljšujejo zemljevide neznanih prostorov onstran našega planeta in osončja. Tako kot nam zarisovanje sveta okoli nas pomaga pri razumevanju razdalj in odnosov s preostalimi deli sveta ter vesolja, je tudi kartiranje naših možganov poglavitno pri raziskovanju njihove vloge pri našem vsakodnevnem zaznavanju sveta in udejstvovanju v njem. Ena izmed poglavitnih nalog nevroznanosti je ugotavljanje, kateri deli možganov upravljajo kakšne funkcije, za kar je izrednega pomena natančno lociranje možganskih aktivacij, povezanih z različnimi nalogami.

— ❖ —

Motnje ravnotežja otrok in odraslih

Nejc Steiner, Saba Battelino

Motnja ravnotežja je eden najpogostejših razlogov odraslih za obisk zdravnika. Primerja se lahko z glavobolom in bolečinami v križu. Celostna incidenca znaša med 5 in 10 %, pri pacientih, starejših od 65 let, se povzpne celo na 40 %. Za zdravnika je ključnega pomena, da prepozna najpogostejše vzroke motenj ravnotežja in metode zdravljenja le-teh. Velikokrat tu nastane težava, saj je epidemiologija v različnih starostnih obdobjih izredno raznolika. Drugačen je tudi pristop do pacienta. V preglednem članku so strnjene značilnosti obravnave otrok, mladostnikov in starejših oseb z motnjami ravnotežja.

— ❖ —

Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu

Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver

Epidemija okužbe z virusom zika (ZIKV) predstavlja svetovni javnozdravstveni problem, saj se nezadržno širi. Epidemija se je začela v Braziliji konec leta 2015 in v nekaj mesecih zajela Južno in Srednjo Ameriko. Odkriti so že avtohtoni primeri okužbe na Floridi, o številnih novih primerih okužbe z ZIKV poročajo tudi iz Azije. V Evropi avtohtonih primerov okužbe za zdaj še nismo zasledili. Okužba z ZIKV v nosečnosti lahko povzroči okvare osrednjega živčevja pri plodu. Poznavanje značilnih magnetnoresonančnih morfoloških sprememb, ki jih povzroča ZIKV na možganih, nam je lahko v veliko pomoč pri prenatalnem odkrivanju okužbe.

— ❖ —

Prostor kolektivnega premišljevanja o delovanju možganov

Nina Omejc

»Where neuroscience meets the world« je geslo Federacije evropskih nevroznanstvenih združenj (FENS), ki je letos v začetku julija izpeljala 10. nevroznanstveni forum FENS. Vse se je dogajalo v Kopenhagnu (izvirno København), glavnem mestu Danske s pol milijona prebivalci. Majhno mesto bi lahko rekli, če ne bi živeli v Sloveniji. Ima le dve liniji podzemne železnice in prvi dan konference je na eni izmed njih jasno pisalo: »Udeleženci foruma FENS se peljite do postaje Bella Center.« Takrat je bilo drugič, ko sem začutila val prijetne vznemirjenosti v pričakovanju konference.

— ❖ —

Kolofon

letnik 2016, številka 11

eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —