Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Ob izteku 2016
letnik 2016, številka 11
uvodnik
Grega Repovš
članki
Mara Bresjanac
Kako ultrazvok odpira pot v možgane
Kaja Kolmančič
Kako je epigenetika spremenila nevroznanost
Metka Ravnik Glavač
Ondinino prekletstvo ali sindrom prirojene centralne hipoventilacije
Katja Pavšič, Barbara Gnidovec Stražišar, Janja Pretnar Oblak, Fajko F. Bajrović
Motnje ravnotežja otrok in odraslih
Nejc Steiner, Saba Battelino
Zika virus in magnetnoresonančna diagnostika nepravilnosti osrednjega živčevja pri plodu
Rok Banko, Tina Vipotnik Vesnaver
mnenje
kolofon
letnik 2016, številka 11
V prejšnji številki smo odprli, v tej zaključujemo leto 2016. Marsikdo si bo to leto zapomnil po izgubi izjemnih posameznikov—David Bowie, Umberto Eco, Prince, Muhammad Ali, Gene Wilder, Leonard Cohen, Fidel Castro, John Glenn, George Michael, Carrie Fisher, je le nekaj izmed njih—, ki so vzpodbujali našo domišljijo, sanje in ideje, nas razveseljevali ali pomembno zaznamovali politično in družbeno življenje. A 2016 niso zaznamovale le izgube. Elon Musk nam je pokazal, kako bomo v naslednjem desetletju kolonizirali Mars, Ligo je prvič prepričjivo pokazal obstoj gravitacijskih valov, ki jih je pred sto leti napovedala Einsteinova teorija splošne relativnosti.
Tudi nevroznanost vztrajno koraka novim spoznanjem naproti. PubMed je v tem letu zabeležil 40352 znanstvenih člankov, ki v naslovu, abstraktu ali povzetkih omenjajo besedo “neuroscience”. Med njimi morda ni posamičnih spoznanj, ki bi tako temeljito in presunljivo vplivala na razumevanje naše stvarnosti in oblikovala ideje prihodnosti, kar lahko na prvi pogled daje vtis stagnacije, a ta bi bil daleč od resnice. Napredek tako na področju raziskovalne metodologije, empiričnih spoznanj, teoretičnih modelov in celostnega razumevanja delovanja živčnega sistema ter kognitivnih procesov, ki jih omogoča, je osupljiv. Predstavitve izsledkov na znanstvenih konferencah pogosto presegajo najdrznejše ideje. Metode, ki so še pred leti veljale za znanstveno-fantastično utopijo, danes postajajo standard v nevroznanstvenih laboratorijih.
Izjemnemu napredku navkljub možgani in duševnost še vedno ostajajo verjetno najkompleksnejša uganka, ki jo poskuša razvozljati znanost. Veliko dela nas čaka tako pri razumevanju osnovnih živčnih in kognitivnih procesov, njihovih motenj ter prenosu spoznanj v razvoj in preverjanje učinkovitih terapij. Ob staranju populacije ter vztrajnemu porastu možganskih motenj in bolezni, časa za odlašanje ni.
Ob sončnih dneh, ki dajejo vtis, da bi se 2016 rado poslovilo s prijetnim vtisom, vam tudi pri eSinapsi želimo, da leto zaključite uspešno, veselo in s polno energije za izzive prihajajočega leta. Tudi sami smo v polnem zamahu prizadevanj, da vam v 2017 predstavimo in približamo nove nevroznanstvene dileme in spoznanja.
Grega Repovš
Odgovorni urednik