Tridesetega januarja 2019 se je na Nacionalnem inštitutu za biologijo v Ljubljani odvilo predavanje o trenutno zelo popularni temi »Možgani, spol in stres«. Prof. dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani je širši javnosti na poljuden način slikovito predstavil del svojih raziskav o razlikah v delovanju možganov med spoloma in vplivu prenatalnega in postnatalnega stresa pri miših, ki veljajo za modelni organizem v predkliničnih raziskavah.

Slika 1: Prof. dr. Gregor Majdič je razložil nekatere pomembnejše razlike v delovanju možganov pri ženskah in moških ter kako stres vpliva naše življenje.

Ženske in moške ločuje kromosom Y, ki je krajši od kromosoma X in za katerega je znano, da se njegova dolžina še krči. Klasična hipoteza o spolni diferenciaciji možganov trdi, da naj bi bil testosteron, ki se izloča že v fazi zarodka in nato v zgodnji postnatalni dobi, odločilen za maskulinizacijo možganov. Ali je feminizacija možganov pravzaprav uveljavljena pot ob odsotnosti testosterona, je dandanes še vedno področje raziskav ⁵, ⁶, ⁷. V splošnem velja, da so moški boljši v prostorski orientaciji, tridimenzionalni vizualizaciji in reševanju matematičnih problemov na pamet, medtem ko naj bi bile ženske natančnejše v izvajanju nalog, ki jih pogosto bolje prej načrtujejo, so bolj jezikovno spretne, čustveno in umetniško izrazne in boljše v medčloveških odnosih ter razumevanju drugih ljudi. Spolne razlike v delovanju možganov pa vodijo tudi v spolne razlike v pojavnosti večine duševnih bolezni. Znano je, da je pri ženskah pogostejše pojavljanje depresije, motenj hranjena in napadov tesnobe. Avtizem, ADHD in shizofrenija pa naj bi se pogosteje pojavljali pri moškem spolu. Razlike med spoloma se kažejo tudi v številnih boleznih, kot so srčno-žilna obolenja, avtoimunske bolezni in rakava obolenja. Razlike se pojavljajo v hitrosti celjenja ran, delovanju imunskega sistema in jeter.

Prof. dr. Majdič se je dotaknil tudi tematike stresa. Razložil je, kaj se v telesu dogaja ob akutnem in kaj ob kroničnem stresu. Raziskave o vplivu stresa na naše življenje so trenutno v razmahu. Raziskovalci raziskujejo tako vpliv prenatalnega stresa, ki ga doživlja breja samica in ki ima posledice pri njenih potomcih, kot vpliv postnatalnega stresa, ki vpliva nato na stanje osebka v odrasli dobi. Stresirane breje samice izločajo kortizol, stresni hormon. Le-tega je placenta v majhnih količinah sposobna pretvoriti v kortizon, ki nima škodljivega učinka na zarodek. V kolikor pa je stres prevelik in kroničen, samica izloča večjo količino kortizola, kot jo je placenta sposobna procesirati, zato kortizol preide placento in vpliva na zarodek ¹, ². Posledice na zarodku se kažejo kot zastoj rasti, manjše število celic, poveča se njegova presnovna učinkovitost, spremeni se aktivnost genov in delovanje centralnega živčnega sistema. Dosedanje raziskave postnatalnega stresa, ki ga mladiči doživljajo ob rojstvu ali kmalu po rojstvu, kažejo, da kortizol močno vpliva na razvoj nekaterih bolezni v odrasli dobi, spremeni se tudi obnašanje ³. Poveča se tveganje za srčno-žilne bolezni, diabetes tipa 2, razvoj duševnih motenj ter za težave s plodnostjo ⁴.