COVID-19 in možgani

Maša Čater

Novo številko revije eSinapsa odpiramo s kratkim prispevkom o trenutno aktualni globalni problematiki, pandemiji koronavirusa SARS-CoV-2. Virus povzroča akutno dihalno obolenje, vročino, pljučnico in druge komplikacije dihalnega sistema. Znanstveniki še vedno raziskujejo naravo virusa, njegov izvor ter delovanje (slika 1). Vedno več primerov pa kaže na to, da njegovo delovanje ni omejeno zgolj na dihalni sistem. V znanstvenih revijah se pojavljajo zapisi, da lahko vpliva tudi na centralno živčevje.

— ❖ —

Sodobna »frenologija« – struktura možganov nam govori o osebnosti

Barbara Hrast

Vedênje je bilo ljudem že od nekdaj zanimivo, zato so mu vedno posvečali veliko pozornosti. V 19. stoletju je frenologija poskušala vedênje razložiti s pomočjo oblike lobanjskih kosti, iz katere naj bi razbrali človekovo osebnost. Dandanes v to nihče ne verjame več, povezava med možgani in vedênjem pa je vendarle še vedno aktualna in s pojavom sodobnih metod slikanja možganov lahko kaj več povemo o obliki in strukturi možganov ter njihovih funkcijah.

— ❖ —

Vloga celičnih membran pri okužbi, pomnoževanju in sproščanju koronavirusa hudega akutnega dihalnega sindroma 2 (SARS-CoV-2)

Eva Žerovnik

Zaradi bolezni COVID-19, ki jo povzroča koronavirus hudega akutnega dihalnega sindroma 2 (angl. Severe Acute Respiratory Syndrome Coronavirus 2, SARS-CoV-2), je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) 11. marca 2020 razglasila pandemijo. Velikost virusne kroglice je zgolj nekaj več kot 100 nm, a svetovnemu prebivalstvu predstavljata grožnjo tako njegovo hitro razširjanje kot raznolike posledice za zdravje, ki jih ta koronavirus povzroča. Čeprav je SARS-CoV-2 precej nov virus, zahvaljujoč hitremu napredku v znanosti o njem vemo že marsikaj. Kakšna je vloga celičnih membran pri vstopu, pomnoževanju in odstranjevanju virusa, je vidik, ki obeta razvoj novih farmakoloških pristopov.

— ❖ —

Prevajati možgane: rekonstrukcija besedila na podlagi elektrokortikograma

Kristijan Armeni

Skokovit razvoj strojnega učenja in naprednih statističnih modelov pušča svoj odtis tudi v uporabni nevroznanosti in nevrotehnologijah. Nedavno smo v eSinapsi predstavili rabo strojnega učenja in tehnologije umetnih nevronskih mrež (angl. artificial neural networks, ANN), za analizo in napovedovanje posameznikove možganske aktivnosti na osnovi jezikovnih dražljajev in slišanega besedila. Tokrat si pogledamo primer zrcalnega pristopa: rekonstrukcija prebranega besedila na podlagi izmerjene možganske aktivnosti. V prispevku predstavimo nedavno študijo, kjer so s tehnologijo nevronskih mrež izboljšali točnost »prevoda« možganskega signala v besedilo.

— ❖ —

Bolezni spektra anti-MOG pri odraslih

Nik Krajnc

Bolezni spektra s protitelesi proti mielinskemu oligodendrocitemu glikoproteinu (MOG) predstavljajo redko demielinizacijsko obolenje osrednjega živčevja. Pri odraslih najpogosteje poteka kot optični nevritis in/ali transverzni mielitis. Optični nevritis se kaže s poslabšanjem ostrine vida na prizadeto oko ter bolečino ob premikanju zrkel, bolniki pa tožijo tudi za slabšim zaznavanjem barv, predvsem rdeče. Transverzni mielitis predstavlja vnetje hrbtenjače, ki se kaže z raznoliko klinično sliko, vključno z mišično šibkostjo v spodnjih okončinah, spremenjenim zaznavanjem dotika, vibracij, bolečine in temperature ter motnjami odvajanja vode in blata. Ob pojavu bolezni bolniki prejmejo pulzno zdravljenje s kortikosteroidi, potrebujejo pa tudi vzdrževalno zdravljenje (azatioprin, rituksimab). Ključno je razlikovanje z multiplo sklerozo, saj lahko nekatera izmed imunomodulatornih zdravil neugodno vplivajo na potek bolezni spektra anti-MOG.

— ❖ —

Samomor pod lupo nevroznanosti

Alina Holnthaner

Vprašanje, zakaj nekdo stori ali poskusi storiti samomor, je tako kompleksno, da nanj najverjetneje ne more odgovoriti nobena disciplina sama. Problem samomora je lahko področje psihiatrije, psihologije, filozofije, sociologije ali religije, v zadnjih letih pa smo priča porastu izsledkom nevrobioloških, genetskih in epigenetskih raziskav, ki prav tako pomembno prispevajo k razumevanju tega pojava.

— ❖ —

Alzheimerjeva bolezen in problematika živalskih raziskovalnih modelov

Maša Čater

Najpogostejša oblika demence, ki se pojavlja v globalni populaciji, Alzheimerjeva bolezen, velja za napredujočo nevrodegenerativno bolezen, za katero še vedno nimamo zdravila. 21. septembra obeležujemo Svetovni dan Alzheimerjeve bolezni, zato se bomo v tem prispevku posvetili novostim in aktualni problematiki pri raziskovanju te bolezni.

— ❖ —

Human physiology in space – interview with Tobias Weber, PhD (European Space Agency)

Nastja Tomat

During their career, astronauts encounter various health challenges. Exposure to microgravity*, radiation, confinement and other factors can impact their psychophysical well-being. Living in space affects all physiological and anatomical systems of humans, including the nervous system. Microgravity is thought to prompt neurologic dysfunctions that occur after exposure to the space environment. Changes in gravity have an impact upon the cytoarchitecture of cells which may negatively influence DNA replication, RNA transcription and protein transport. Prolonged exposure to microgravity may lead to altered brain structure and function. In addition, adverse effects of ionizing radiation on the brain are known from clinical literature.

— ❖ —

Možgani – vesolje v malem

Miha Pribošič

Objavljamo intervju z dr. Mašo Čater, nevroznanstvenico in našo glavno urednico, ki je bil 6. avgusta 2020 objavljen v časopisu Delo. Govorili bomo o skrivnostnem človeškem organu, nevrodegenerativnih boleznih, zavesti in mitih o možganih.

— ❖ —

Preplet možganov in imunskega sistema v času stresa

Dolores Trol

Epidemija koronavirusa posega skoraj v vse plati življenja in ne pozna meja. Strah in panika sta se pojavila globalno: v medicinski stroki, med pacienti z rizičnimi dejavniki tveganja, v domovih za ostarele, med delavci v industrijskih panogah, v politiki, na finančnih trgih in nenazadnje v vsakem gospodinjstvu pri posameznikih. V preteklosti nas tako močno ni prestrašila ebola, virus Zika, denga, niti virus H1N1. Ukrep samoizolacije, ki nas umika od običajnih interakcij z drugimi ljudmi, nas postavlja v novo situacijo, na katero nismo bili pripravljeni. Nekateri se s situacijo soočajo lažje, drugim pa povzroča višjo stopnjo tesnobe in strah pred osamljenostjo. Pogrešamo stvari, ki so nam bile nekoč dostopne, in se prilagajamo novim situacijam. Prisotni so lahko močni občutki pomanjkanja ali nemoči.

— ❖ —

Kolofon

letnik 2020, številka 18

eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —