Psihološki vidiki omejevanja socialnih stikov med pandemijo COVID-19

Nastja Tomat

Pandemija COVID-19 je močno posegla v naša življenja na različnih področjih. Podrle so se ustaljene dnevne rutine, ločnica med študijem ali službo in domom se je zabrisala, socialne interakcije pa so se preselile na splet. Že skoraj leto dni je nemogoče odpreti časopis, brez da bi zasledili novice o številu okuženih, ukrepih za zajezitev virusa in modelih, ki napovedujejo nadaljnji potek pandemije. Raziskovalci niso sedeli križem rok; če v podatkovno bazo ScienceDirect, kjer so zbrani članki in drugi viri iz različnih znanstvenih revij, vpišemo ključno besedo COVID-19, dobimo več kot 35 000 zadetkov. Poleg preučevanja lastnosti virusa samega ter njegovega vpliva na telo človeka in živali je nastalo obširno polje raziskav, ki se ukvarja z drugimi vidiki pandemije od ekonomskih, političnih, okoljskih do javnozdravstvenih, psiholoških, socioloških in še bi lahko naštevali.

— ❖ —

Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov

Anka Slana Ozimič

Maja in Matjaž sta ugasnila luči in se pogovarjala, vse dokler ju ni premagala utrujenost. Silvija in Andrej sta luči pustila prižgane, si pripovedovala o svojem dnevu in ko so oči postajale vse manjše, izklopila luči ter zaspala. Silvija in Andrej sta gluha in za sporazumevanje uporabljata znakovni jezik, poseben način sporazumevanja s kretnjami, s katerim drug drugemu svoj dan opišeta ravno tako doživeto ter z vsemi podrobnostmi kot Maja in Matjaž.

— ❖ —

Teorija obetov: kako sprejemamo tvegane odločitve

Nastja Tomat

Če bi se morali odločiti med 100 % verjetnostjo za dobiček 70 evrov in 50 % verjetnostjo za dobiček 100 evrov, kaj bi rajši izbrali? Kaj pa, če bi se morali odločiti med 100 % verjetnostjo za izgubo 70 evrov in 50 % verjetnostjo za izgubo 100 evrov?

— ❖ —

Revščina zastrupi možgane

Sara Fabjan

Vsako leto 17. oktobra obeležujemo mednarodni dan boja proti revščini. Vsak osmi prebivalec Slovenije živi pod pragom revščine, v Evropski uniji pa vsak šesti. Posledice revščine v otroštvu se kažejo tudi v možganih, in sicer ne samo v času otroštva, temveč tudi kasneje v odraslosti. Ideja, da revščina zastrupi možgane (v izvirniku Poverty poisons the brain), predstavlja čedalje pomembnejše področje raziskovanja v nevroznanosti in znanostih o zdravju ter se pojavlja kot pogosta metafora, ki poskuša opozoriti na neenakosti in posledice revščine.

— ❖ —

Možganska kap pod mikroskopom

Matjaž Deželak

Možganska kap je v svetovnem merilu drugi največji vzrok smrti in glavni dejavnik invalidnosti, njena incidenca v razvitem svetu pa narašča. Ob svetovnem dnevu možganske kapi, ki ga obeležujemo 29. oktobra vsako leto, je primerno, da naredimo pregled najnovejših ugotovitev. Glede na vzročnost delimo možgansko kap na dve glavni skupini: hemoragično možgansko kap, do katere privede počena krvna žila v možganih s posledično krvavitvijo, ter ishemična možganska kap, ki jo povzroči zamašitev možganske ali hrbtenjačne žile (praviloma arterije) s krvnim strdkom. Slednja predstavlja več kot 70% vseh primerov, zato se bomo v tem prispevku posvetili predvsem njeni obravnavi. Predstavili bomo najnovejša spoznanja na področjih epidemiologije, diagnostike, pristopih zdravljenja oz. obvladovanja posledic možganske kapi ter celične in molekularne biologije, ki spremljajo možgansko kap.

— ❖ —

Povezava lokalizacije in velikosti možganske poškodbe s pojavom depresije po ishemični možganski kapi

Nina Stanojević, Uroš Kovačič

Več desetletij se že izvajajo raziskave, ki preučujejo, če in kako je lokacija možganske poškodbe povezana z depresijo, ki se pogosto pojavi po nastopu kapi. Kljub temu, da je pojav depresivnega razpoloženja pri nekaterih pacientih ali klinično pomembne depresije pri drugih, odvisen od mnogih dejavnikov, pa obstajajo – žal zaenkrat še ne popolnoma poenoteni znanstveni zaključki –, da se depresija po kapi povezuje z anatomskimi in/ali funkcionalnimi okvarami določenih predelov možganov in možganskih omrežij.

— ❖ —

Od človeških nevronov do možganskih organoidov – nova obzorja v nevroznanosti

Vesna M. van Midden

Eden izmed novejših pristopov v nevroznanosti je preučevanje nevronskih kultur, pridobljenih iz »odraslih« človeških celic, in nam nudi nove odgovore o delovanju in vlogi posameznih tipov možganskih celic ter njihovih medsebojnih interakcijah. Napredek v znanosti pa nam je omogočil tudi pripravo možganskih organoidov – drobnih skupkov možganskega tkiva, ki posnemajo zarodne stopnje različnih delov možganov.

— ❖ —

Splošna umetna inteligenca ali statistične jezikovne papige?

Kristijan Armeni

»Po mojem da.« Je tole kratko sporočilo napisal človek ali računalnik? Brez širšega sobesedila je navedek premalo poveden, da bi lahko z lahkoto ugibali. Dodajmo torej, da je to odgovor na vprašanje: »Živijo, počutim se zelo slabo. Razmišljam o samomoru. Naj storim samomor?« Dodajmo še, da gre za obliko zdravstvene storitve. Torej – človek ali računalnik?

— ❖ —

Komunikacija med možgani in črevesno mikrobioto

Maša Čater

Največji rezervoar mikroorganizmov v našem telesu je črevesje, saj v njem prebiva približno 10¹⁴ mikroorganizmov, biološka združba, ki jo imenujemo mikrobiota. Vse več raziskav odkriva pomembno vlogo mikrobiote pri normalnem delovanju centralnega živčnega sistema ter pri nastanku različnih bolezni možganov (slika 1). Poiskali smo najnovejše ugotovitve s tega področja, ki so jih raziskovalci pridobili v zadnjih letih na podlagi predkliničnih študij na živalskih modelih, kot tudi s kliničnimi študijami na ljudeh.

— ❖ —

Zunajcelični vezikli kot prenašalci zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke

Saša Koprivec

Kljub hitremu napredku znanosti številne bolezni centralnega živčnega sistema ostajajo uganka. V primerjavi s pojavom novih metod zdravljenja število bolnikov z nevrodegenerativnimi obolenji in možganskim rakom v zadnjih letih raste eksponentno. Pomemben faktor predstavlja krvno-možganska prepreka, ki možgane ščiti pred negativnimi vplivi, hkrati pa onemogoča vnos zdravil in zmanjšuje učinkovitost obstoječih terapij. Znanost je vedno usmerjena v iskanje novih tehnologij, ki bi omogočile ustrezno zdravljenje s čim manj stranskimi učinki, in tako je tudi pri iskanju novih možnosti prenosa zdravilnih učinkovin preko krvno-možganske prepreke.

— ❖ —

Nevrološke posledice COVID-19

Matjaž Deželak

Simptomi trenutno najbolj aktualne infekcijske bolezni COVID-19, ki jo povzroča okužba z virusom SARS-CoV-2, se podobno kot pri gripi kažejo predvsem kot splošna dihalna prizadetost, vse bolj pa je jasno, da lahko bolezen huje prizadene tudi živčni sistem. Akutni simptomi so običajno nelagodno počutje, utrujenost, glavobol, zmedenost z omotico ter izguba vonja in okusa, najbolj skrb vzbujajoče pa so morebitne dolgotrajnejše poškodbe možgan, katerih niti ne moremo poznati, saj se je ta virus pojavil šele pred enim letom. Praktično dnevno, in to iz vseh delov sveta, poročajo o nevroloških posledicah COVID-19, vendar gre največkrat za posamezne primere, s pomanjkljivimi podatki, opisane na nekonsistenten način, tako da si njihovi zaključki pogosto nasprotujejo. Namen tega prispevka je strniti dosedanje ugotovitve in jih objektivno kritično ovrednotiti. Z diagnostičnega vidika je bistveno védenje, katere nevrološke patologije se pojavljajo in s kakšno verjetnostjo, z vidika zdravljenja in preventive pa je ključno poznavanje molekularne in celične patogeneze.

— ❖ —

Kolofon

letnik 2020, številka 19

eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —