Nova rubrika Zdravje

Maša Čater

V prvi letošnji številki imamo za vas novost! Ob svetovnem dnevu možganov, 22. julija 2022, ki nosi slogan »Zdravje možganov za vse«, smo v reviji eSinapsa odprli novo rubriko.

— ❖ —

Odziv na travmo – vloga telesa pri tvorbi spomina

Manca Kok

Novi načini zdravljenja posttravmatske stresne motnje (PTSM) aktivno vključujejo telo (na primer 3MDR in terapija z boksom) in so učinkoviti predvsem za tiste posameznike, ki izražajo na zdravljenje odporno obliko (angl. treatment resistant) PTSM. To je v veliki meri zato, ker običajno zdravljenje predvideva dostop do travmatskega spomina skozi imaginacijo, kar je nekaterim onemogočeno. Tukaj nastopi telo, ki lahko ponuja direkten dostop do čustev, vezanih na travmatične spomine. Dostop do teh čustev omogoča soočanje in zdravljenje težav z regulacijo čustev. V nadajevanju si bomo pogledali, kako pomembno vlogo igra telo pri doživljaju čustev in tvorjenju močnih čustvenih spominov.

— ❖ —

Sodobni vidiki motenj hranjenja

Karin Sernec

Motnje hranjenja so kronične, ponavljajoče se duševne motnje, ki so pogosto povezane s psihiatrično soobolevnostjo in resnimi telesnimi zapleti. Sociologi in antropologi dandanes motnje hranjenja uvrščajo med etnične motnje, to pomeni, da gre za motnje, kjer ne moremo zanikati povezave med osebnimi stiskami in konflikti ter spremembami v družbeno političnem okolju.

— ❖ —

Ples in gibalni dialog z malčki

Neva Kralj

»Obstajajo bližnjice do sreče in ples je ena izmed njih«, so navdihujoče in privlačne besede avstrijske pisateljice Vicki Baum, poznane po noveli Grand Hotel, po kateri so posneli film ter konec 20. stoletja tudi muzikal. Ples je v vzgoji in izobraževanju pogosto zapostavljen. Gibanje, ples in telesno izražanje so izredno pomembni za otrokov celostni razvoj, tako gibalni, socialni, čustveni kot spoznavni. S plesom in gibalnim dialogom z malčki pomembno prispevamo k razumevanju pomena plesne umetnosti v zgodnjem obdobju ter razširitvi obstoječih pristopov dela z otroki v vrtcu.

— ❖ —

Nezaupanje v znanost

Atul Gawande

Avtor izvirnega zapisa je Atul Gawande, profesor javnega zdravja, kirurg ter ustanovni član in vodja Ariadne Labs, ki je od nedavnega tudi pomožni administrator za svetovno zdravje pri Agenciji za mednarodni razvoj v Združenih državah Amerike. Gre za nagovor ob podelitvi diplom na Kalifornijskem inštitutu za tehnologijo z dne 10. 6. 2016, ki je bil objavljen v časniku The New York Times in preveden z dovoljenjem avtorja v prid dostopnosti čim širšemu naboru bralcev. Čeprav smo se s prevodom potrudili, vas vseeno vabimo k branju izvirne objave.

— ❖ —

Jezikovna funkcija pri Alzheimerjevi bolezni

Gašper Tonin

Jezik je osnovno sredstvo sporazumevanja ljudi. Pri Alzheimerjevi bolezni, najbolj pogosti obliki demence, je jezik prizadet na več ravneh. Osebe z Alzheimerjevo boleznijo imajo predvsem težave, povezane s priklicem leksemov, bolezen pa okrni tudi sposobnost razumevanja in tvorjenja jezika.

— ❖ —

Dostava terapevtikov preko krvno-možganske pregrade

Matjaž Deželak

Prekrvavitev možganov in s tem izmenjava snovi med možgani in ostalimi tkivi ter organi je visoko nadzorovana in natančno uravnavana. Takšno zaščito možganom omogoča na poseben način organizirana stena kapilar iz endotelnih celic, pericitov in izrastkov astrocitov, debeline 10–50 μm, imenovana krvno-možganska pregrada (angl. Blood-Brain Barrier, BBB) (Slika 1). Njena ocenjena površina, namenjena izmenjavi snovi med krvjo in možgani, je 12–18 m2, na skupni dolžini približno 650 km, kar praktično predstavlja celoten stik med možgani in krvožiljem.

— ❖ —

Teden možganov 2022: Utelešeni (14. 3. – 18. 3. 2022)

Alina Holnthaner, Nika Jerman

Teden možganov (angl. Brain Awareness Week) je mednarodna iniciativa, pri kateri sodelujejo različne organizacije po vsem svetu, z namenom ozaveščati laično in strokovno javnost o koristih raziskovanja in poznavanja živčevja za posameznike in družbo. V Sloveniji poteka pod okriljem društva SiNAPSA, slovenskega društva za nevroznanost (Slika 1).

— ❖ —

Slovenski dan možganov, 16.3.2022

Prvič smo slovenski dan možganov obeleževali 16. marca 2016. Od tedaj ga vsako leto v marcu ponosno obeležujemo s povečanim ozaveščanjem o skrbi za možgane (Slika 1).

— ❖ —

Svetovni dan možganov 2022

— ❖ —

Kolofon

letnik 2022, številka 22

eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —