Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Pomen sodelovanja med uredništvi znanstvenih revij za rast znanosti in javno osveščenost
Maša Čater
— ❖ —
Širša terapevtska uporaba ketamina: potenciali in izzivi
Kristian Elersič
Ketamin, sintetiziran leta 1962, je v zadnjih letih pritegnil pozornost zaradi svojega potenciala pri zdravljenju depresije. To je spodbudilo številne raziskave za izboljšanje antidepresivne terapije s ketaminom. Poleg tega so se nekateri raziskovalci začeli osredotočati na mogoče koristne učinke ketamina pri drugih boleznih in stanjih, kot so Parkinsonova bolezen, možganska kap, multipla skleroza in travmatska poškodba možganov. Prispevek ponuja kratek opis izbranih študij in zadnja znanstvena dognanja o širši terapevtski uporabi ketamina, predvsem iz predklinične smeri.
— ❖ —
Moč vpliva socialne opore na bolečino
Jana Verdnik
Verjetno nas je že vse kdaj pomiril nasmeh neznanca pred javnim nastopom ali pa nam je podporna beseda prijatelja olajšala zlomljeno srce. Naše doživljanje različnih dogodkov namreč ni le stvar tega, kako jih zaznavamo sami, temveč je tesno povezano s tem, kdo je ob nas in kako se ta oseba odziva na dogajanje okoli nas. Drugi ljudje imajo neverjetno moč, da sooblikujejo naše izkušnje – njihovi izrazi, telesna drža, besede ali celo tišina lahko vplivajo na to, kako doživljamo neko situacijo.
— ❖ —
Benjamin Bušelič
Pojem nevroplastičnosti izhaja že s konca 19. stoletja, ko ga je Santiago Ramon y Cajal opisal kot nebolezenske spremembe v strukturi odraslih možganov. Danes nevroplastičnost razumemo kot morfološke spremembe v možganih, spremembe nevronskih mrež in tudi nevrobiokemične spremembe. Te spremembe se pojavijo kot prilagoditveni odziv možganov na dolgotrajno neskladje med zahtevami okolja in možganskimi sposobnostmi. Neskladja so lahko rezultat poškodb, izkušenj in učenja. Na temeljih znanja o nevroplastičnosti se je razvila metoda nevrološke povratne zanke (angl. neurofeedback), ki opisuje tehniko treninga delovanja možganov s spodbujanjem želene možganske aktivnosti s pomočjo različnih nevroznanstvenih metod.
— ❖ —
Urška Černe, Anemari Horvat, Robert Zorec, Nina Vardjan
Pri nekaterih nevrodegenerativnih boleznih in staranju opazimo v možganih spremembe (hipometabolizem), ki sovpadajo z zmanjšanim delovanjem noradrenergičnega sistema, ki uravnava možgansko presnovo. To lahko negativno vpliva na kognicijo (npr. učenje, pomnjenje). Naše raziskave na posameznih celicah, nevronih in gliji v možganih vinske mušice proučujejo vpliv staranja na oktopaminergično signalizacijo (analogno noradrenergični pri sesalcih) prek Ca2+ in cikličnega adenozin monofosfata (cAMP). Spremenjena signalizacija bi lahko vplivala na celično in s tem možgansko presnovo.
— ❖ —
Biološka zdravila za Alzheimerjevo bolezen – revolucija ali razočaranje?
Matjaž Deželak
Alzheimerjeva bolezen (AB) je verjetno najbolj raziskovana in v znanstveni literaturi opisana nevrodegenerativna bolezen, tako z molekularno-fiziološkega kot s klinično-diagnostičnega vidika. A navkljub dobro pojasnjenim vzrokom pojava AB in njenim precej predvidljivim nadaljnjim razvojem celovito zdravljenje še vedno predstavlja velik izziv. Klasična (nebiološka) zdravila (npr. galantamin, rivastigmin, memantin, natrijev oligomanat) so sicer pokazala obetajoče rezultate, vendar ne v zadostni meri, da bi se bolniki približali prvotni kakovosti življenja. Skladno s tem in na osnovi zaskrbljujočih projekcij dvajsetletne incidence v zadnjem času akademski raziskovalci in farmacevtska podjetja veliko vlagajo v razvoj bioloških zdravil. Začetna pričakovanja in kasnejši obeti so bili veliki, nekaj bioloških zdravil je že odobrenih za redno klinično uporabo. Kakšno je stanje?
— ❖ —
letnik 2024, številka 27
eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti
— ❖ —