Pomen sodelovanja med uredništvi znanstvenih revij za rast znanosti in javno osveščenost

Maša Čater

1. septembra 2024 je na sedežu Univerze v Ljubljani potekala delavnica »Vpliv izdajanja znanstvene revije na kakovost izobraževanja, raziskovalnega dela in razvoj stroke«, ki jo je organiziralo uredništvo revije Slovenski veterinarski zbornik (Slovenian Veterinary Research Journal). Na delavnici so se zbrali udeleženci iz akademskega in raziskovalnega sveta. V sklopu delavnice je potekala tudi okrogla miza »Pomen in problemi lokalnega izdajanja mednarodne znanstvene revije na Univerzi: možnosti za sodelovanje med revijami s sorodnih področij, vpliv na kvaliteto in razvoj študija, raziskav in stroke«, kjer so uredniki različnih medicinsko-veterinarskih revij iz Slovenije in tujine delili svoje izkušnje, med njimi tudi uredništvo revije eSinapsa.

— ❖ —

Širša terapevtska uporaba ketamina: potenciali in izzivi

Kristian Elersič

Ketamin, sintetiziran leta 1962, je v zadnjih letih pritegnil pozornost zaradi svojega potenciala pri zdravljenju depresije. To je spodbudilo številne raziskave za izboljšanje antidepresivne terapije s ketaminom. Poleg tega so se nekateri raziskovalci začeli osredotočati na mogoče koristne učinke ketamina pri drugih boleznih in stanjih, kot so Parkinsonova bolezen, možganska kap, multipla skleroza in travmatska poškodba možganov. Prispevek ponuja kratek opis izbranih študij in zadnja znanstvena dognanja o širši terapevtski uporabi ketamina, predvsem iz predklinične smeri.

— ❖ —

Moč vpliva socialne opore na bolečino

Jana Verdnik

Verjetno nas je že vse kdaj pomiril nasmeh neznanca pred javnim nastopom ali pa nam je podporna beseda prijatelja olajšala zlomljeno srce. Naše doživljanje različnih dogodkov namreč ni le stvar tega, kako jih zaznavamo sami, temveč je tesno povezano s tem, kdo je ob nas in kako se ta oseba odziva na dogajanje okoli nas. Drugi ljudje imajo neverjetno moč, da sooblikujejo naše izkušnje – njihovi izrazi, telesna drža, besede ali celo tišina lahko vplivajo na to, kako doživljamo neko situacijo.

— ❖ —

Od EEG do fMRI: združevanje nevroznanstvenih metod za izboljšanje nevrološke povratne zanke (nevrofeedback)

Benjamin Bušelič

Pojem nevroplastičnosti izhaja že s konca 19. stoletja, ko ga je Santiago Ramon y Cajal opisal kot nebolezenske spremembe v strukturi odraslih možganov. Danes nevroplastičnost razumemo kot morfološke spremembe v možganih, spremembe nevronskih mrež in tudi nevrobiokemične spremembe. Te spremembe se pojavijo kot prilagoditveni odziv možganov na dolgotrajno neskladje med zahtevami okolja in možganskimi sposobnostmi. Neskladja so lahko rezultat poškodb, izkušenj in učenja. Na temeljih znanja o nevroplastičnosti se je razvila metoda nevrološke povratne zanke (angl. neurofeedback), ki opisuje tehniko treninga delovanja možganov s spodbujanjem želene možganske aktivnosti s pomočjo različnih nevroznanstvenih metod.

— ❖ —

Vinska mušica kot modelni organizem za študij oktopaminergične signalizacije in presnove v možganskih celicah

Urška Černe, Anemari Horvat, Robert Zorec, Nina Vardjan

Pri nekaterih nevrodegenerativnih boleznih in staranju opazimo v možganih spremembe (hipometabolizem), ki sovpadajo z zmanjšanim delovanjem noradrenergičnega sistema, ki uravnava možgansko presnovo. To lahko negativno vpliva na kognicijo (npr. učenje, pomnjenje). Naše raziskave na posameznih celicah, nevronih in gliji v možganih vinske mušice proučujejo vpliv staranja na oktopaminergično signalizacijo (analogno noradrenergični pri sesalcih) prek Ca²⁺ in cikličnega adenozin monofosfata (cAMP). Spremenjena signalizacija bi lahko vplivala na celično in s tem možgansko presnovo.

— ❖ —

Biološka zdravila za Alzheimerjevo bolezen – revolucija ali razočaranje?

Matjaž Deželak

Alzheimerjeva bolezen (AB) je verjetno najbolj raziskovana in v znanstveni literaturi opisana nevrodegenerativna bolezen, tako z molekularno-fiziološkega kot s klinično-diagnostičnega vidika. A navkljub dobro pojasnjenim vzrokom pojava AB in njenim precej predvidljivim nadaljnjim razvojem celovito zdravljenje še vedno predstavlja velik izziv. Klasična (nebiološka) zdravila (npr. galantamin, rivastigmin, memantin, natrijev oligomanat) so sicer pokazala obetajoče rezultate, vendar ne v zadostni meri, da bi se bolniki približali prvotni kakovosti življenja. Skladno s tem in na osnovi zaskrbljujočih projekcij dvajsetletne incidence v zadnjem času akademski raziskovalci in farmacevtska podjetja veliko vlagajo v razvoj bioloških zdravil. Začetna pričakovanja in kasnejši obeti so bili veliki, nekaj bioloških zdravil je že odobrenih za redno klinično uporabo. Kakšno je stanje?

— ❖ —

Kolofon

letnik 2024, številka 27

eSiNAPSA
spletna publikacija za širitev znanja in spoznanj s področja nevroznanosti

— ❖ —