Spletna revija za znanstvenike, strokovnjake
in nevroznanstvene navdušence
Naslovnica Članki Intervjuji Mnenja Zdravje Korenine eSinapsa Številke
Vinska mušica kot modelni organizem za študij oktopaminergične signalizacije in presnove v možganskih celicah
letnik 2024, številka 27
(v pripravi)
uvodnik
članki
Širša terapevtska uporaba ketamina: potenciali in izzivi
Kristian Elersič
Moč vpliva socialne opore na bolečino
Jana Verdnik
Benjamin Bušelič
Urška Černe, Anemari Horvat, Robert Zorec, Nina Vardjan
kolofon
letnik 2024, številka 27
Pri nekaterih nevrodegenerativnih boleznih in staranju opazimo v možganih spremembe (hipometabolizem), ki sovpadajo z zmanjšanim delovanjem noradrenergičnega sistema, ki uravnava možgansko presnovo. To lahko negativno vpliva na kognicijo (npr. učenje, pomnjenje). Naše raziskave na posameznih celicah, nevronih in gliji v možganih vinske mušice proučujejo vpliv staranja na oktopaminergično signalizacijo (analogno noradrenergični pri sesalcih) prek Ca2+ in cikličnega adenozin monofosfata (cAMP). Spremenjena signalizacija bi lahko vplivala na celično in s tem možgansko presnovo.
Vinska mušica (lat. Drosophila melanogaster) je nevretenčar iz skupine žuželk, ki je že od začetka 20. stoletja pomemben modelni organizem v bioznanosti 1. Uporaba vinske mušice kot modelne živali ima številne prednosti, med katerimi so preprosto gojenje, kratek življenjski cikel, širok nabor orodij za genetsko manipulacijo, dostopnost številnih mutant in podatkovnih zbirk (npr. www.flybase.org) ter minimalne etične in varnostne zahteve za delo z gensko spremenjenimi organizmi tipa 1 1 2. Na podlagi raziskav na vinski mušici je bilo podeljenih kar šest Nobelovih nagrad za fiziologijo ali medicino, med drugim s področja genetike, razvojne biologije, prirojene imunosti, olfaktornega sistema in cirkadianega ritma 3.
Genoma vinske mušice in človeka sta si podobna v ~60 odstotkih in kar ~75 odstotkov genov, ki so povezani z boleznimi pri človeku, ima ortologe v vinski mušici 1. Vinska mušica je zato pomembna za proučevanje temeljnih, evolucijsko ohranjenih življenjskih procesov tako v zdravju kot bolezni 2. Raziskave na vinski mušici so ključne tudi za razumevanje delovanja živčnega sistema. Na modelu vinske mušice lahko med drugim proučujemo vpliv staranja na živčevje 4, razvoj nevrodegenerativnih bolezni, epilepsije, presnovnih motenj in rakavih obolenj živčevja 2.
Vinska mušica spada v skupino žuželk, za katere je značilna popolna metamorfoza, zato se morfologija in organiziranost osrednjega živčevja med različnimi razvojnimi fazami lahko bistveno razlikujeta 5. Možgani/osrednje živčevje odrasle vinske mušice naj bi vsebovalo od ~90.0006 do ~150.000 7 nevronov in ~15.000 celic glije 7, pri čemer so kljub nižji kompleksnosti v primerjavi z možgani sesalcev mnogi mehanizmi, kot je prenos informacij, ohranjeni 6. Celice glije imajo v osrednjem živčevju vinske mušice, podobno kot pri sesalcih, ključno vlogo pri vzdrževanju ionske in presnovne homeostaze, odstranjevanju nevrotransmitorjev, nevromodulaciji itd., pomembno pa prispevajo tudi k procesu staranja in nevrodegeneraciji 6 8. V osrednjem živčevju jih razdelimo na pet podtipov: perinevrialna, subperinevrialna, korteksna, ovojna in astrocitou podobna glija oziroma astrociti 7. Zadnja ima podobne lastnosti in funkcije kot astrociti pri sesalcih 6.
Oktopaminergični sistem ima v vinski mušici podobno vlogo kot noradrenergični sistem v sesalcih. Ob aktivaciji se iz oktopaminergičnih nevronov vinske mušice izločata nevromodulatorja oktopamin in tiramin, analoga (nor)adrenalina pri sesalcih, ki uravnavata različne procese v osrednjem živčevju vinske mušice, kot so vzburjenje, pozornost, presnova, vedenje, cikel budnosti in spanja, učenje in tvorba spomina 9. Oktopamin in tiramin delujeta preko vezave na oktopaminske/tiraminske receptorje, ki so z G-proteini sklopljeni receptorji (GPCR), podobni adrenoceptorjem v sesalcih 10.
Pri sesalcih vezava noradrenalina, ki se primarno izloča iz noradrenergičnih nevronov iz jedra locus coeruleus v možganskem deblu, na adrenoceptorje aktivira znotrajcelične Ca Ca2+- in cAMP-signalne poti, kar aktivira presnovo celic 11 12. V astrocitih, ki so pomembna tarča noradrenergične aktivacije, se akutno pospešijo privzem glukoze, razgradnja glikogena in aerobna glikoliza, ki vodi v nastanek laktata 13. Laktat se lahko ob povečani dejavnosti nevronov iz astrocitov prenese v nevrone, kjer služi kot energijski substrat, kar je ključno za vzdrževanje višjih kognitivnih funkcij 12. Podobno vezava oktopamina in tiramina na oktopaminske/tiraminske receptorje sproži aktivacijo znotrajceličnih Ca Ca2+- in cAMP-signalnih poti pri nevretenčarjih 10 in morda vpliva na presnovo nevronov in/ali astrocitov ter s tem na kognicijo vinske mušice.
Staranje možganov je povezano s strukturnimi spremembami možganskega tkiva (atrofija), upadom kognitivnih funkcij in gibalnih sposobnosti. Poleg tega je staranje eden glavnih dejavnikov tveganja za pojav nevrodegenerativnih bolezni, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen 14. Učinkovite terapije za upočasnitev ali preprečitev kognitivnega staranja ni. S staranjem prebivalstva pa to postaja veliko zdravstveno in družbenoekonomsko breme razvitih držav, vključno s Slovenijo.
Med ključne znake staranja (in nevrodegeneracije) spada spremenjena možganska presnova, ki se med drugim kaže v zmanjšanem izkoriščanju glukoze (hipometabolizmu) 14. Zadnje je morda povezano z zmanjšanim delovanjem noradrenergičnega sistema, verjetno zaradi zmanjšanega števila noradrenergičnih nevronov 15, in lahko vodi do upada kognitivnih funkcij 16. Te spremembe se v možganih pojavijo že v zgodnjih fazah staranja in nevrodegenerativnih bolezni, še preden pride do kliničnih simptomov upada kognitivnih funkcij, in predstavljajo obetavno tarčo za razvoj novih zdravil. Ali se med staranjem spremeni noradrenergično signaliziranje, kar bi lahko prispevalo k spremenjeni presnovi in h kognitivnemu upadu, je slabo raziskano. Za preučevanje teh procesov smo uporabili vinsko mušico, ki je na področju raziskav staranja pomemben modelni organizem 4.
Pri raziskavah z vinsko mušico je na voljo širok nabor orodij za genetsko manipulacijo, kot so binarni ekspresijski sistemi, ki omogočajo časovno in prostorsko ločeno uravnavanje izražanja genov v izbranih celičnih tipih/tkivih. Najpogosteje uporabljen je sistem Gal4-UAS 17. Z uporabo sistema Gal4-UAS smo tarčno izrazili gensko kodirajoče fluorescenčne nanosenzorje za Ca2+ (jGCaMP7b 18) in cAMP (Epac1-camps 19) v astrocitih in nevronih v možganih vinske mušice. To smo dosegli s križanjem promotorskih linij alrm-Gal4 in elav-Gal4, ki preko transkripcijskega dejavnika Gal4 aktivirata izražanje tarčnih genov specifično v astrocitih (alrm-Gal4) in nevronih (elav-Gal4), z linijama UAS-jGCaMP7b in UAS-Epac1-camps, ki nosita zapis za fluorescenčne nanosenzorje pod nadzorom aktivacijskega zaporedja UAS, na katerega se veže Gal4 (Slika 1). Možgane potomcev (generacija F1), izolirane iz mladih (do 5 dni starih) in staranih (>30 dni starih) vinskih mušic, smo nato izpostavili oktopaminu in spremljali znotrajcelične Ca2+- in cAMP-odzive v realnem času z uporabo konfokalne mikroskopije. Starane vinske mušice so imele v možganih vidne nevrodegenerativne spremembe in okrnjeno gibanje.
Oktopamin je v nevronih in astrocitih povzročil prehoden Ca2+- odziv, najverjetneje preko aktivacije oktopaminskih/tiraminskih receptorjev, sklopljenih z Gq-proteini, in mobilizacije Ca2+ iz znotrajceličnih zalog. Ca2+- odziv je bil izrazito močnejši v nevronih kot v astrocitih. Predvidevamo, da zaradi razlik v izražanju oktopaminskih/tiraminskih receptorjev in njihovih znotrajceličnih efektorjev med celičnimi tipi. Astrociti so se odzvali s porastom Ca2+ pri nižji koncentraciji oktopamina kot nevroni, kar kaže na njihovo večjo občutljivost za oktopaminergični dražljaj. Predhodni rezultati kažejo, da se je Ca2+- signalizacija, sprožena z oktopaminom, v nevronih in astrocitih v možganih staranih vinskih mušic močno zmanjšala. Oktopamin je sprožil tudi znotrajcelični cAMP-odziv, a le v nevronih, najverjetneje preko aktivacije z Gs-proteini sklopljenih receptorjev, na kar pa staranje ni imelo vpliva.
Z uporabo sistema Gal4-UAS in gensko kodirajočih fluorescenčnih nanosenzorjev za npr. glukozo, laktat, piruvat 20 lahko v možganskih celicah vinske mušice spremljamo tudi možgansko presnovo med staranjem, kar bo predmet prihodnjih raziskav.
Naše raziskave so pokazale, da se signalizaciji prek znotrajceličnega Ca2+ in cAMP med nevroni in astrociti po aktivaciji možganov vinske mušice z oktopaminom razlikujeta. Ca2+- odziv nevronov na oktopaminergični dražljaj je bistveno močnejši kot v astrocitih. Kljub temu pa so astrociti tisti, ki se na dražljaj odzovejo že pri nizkih koncentracijah oktopamina, kar nakazuje na njihovo nevromodulatorno vlogo v možganih vinske mušice. cAMP-signalna pot se po oktopaminergičnem dražljaju aktivira samo v nevronih, ne pa v astrocitih, kar kaže na vlogo cAMP pri uravnavanju celičnih procesov predvsem v nevronih. Zaradi spremenjene Ca2+- signalizacije v nevronih in astrocitih v starajočih možganih bi lahko prišlo do motenj v celični presnovi in s tem kognitivnega upada. Spremenjena Ca2+- signalizacija bi lahko predstavljala novo tarčo za razvoj terapij, usmerjenih v obnovo možganske presnove in kognitivnih/gibalnih funkcij.
Zahvala: Raziskave je financirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (P3 310, J3 50104, J3 60077).
Jennings BH. Drosophila – a versatile model in biology & medicine. Mater Today. 2011/05/01/ 2011;14(5):190-195. doi:https://doi.org/10.1016/S1369-7021(11)70113-4 ↩
Jeibmann A, Paulus W. Drosophila melanogaster as a model organism of brain diseases. Int J Mol Sci. Feb 2009;10(2):407-440. doi:10.3390/ijms10020407 ↩
McKie R. Six Nobel prizes – what’s the fascination with the fruit fly? The Guardian. https://www.theguardian.com/science/2017/oct/07/fruit-fly-fascination-nobel-prizes-genetics ↩
He Y, Jasper H. Studying aging in Drosophila. Methods. Jun 15 2014;68(1):129-33. doi:10.1016/j.ymeth.2014.04.008 ↩
Tissot M, Stocker RF. Metamorphosis in Drosophila and other insects: the fate of neurons throughout the stages. Prog Neurobiol. 2000/09/01/ 2000;62(1):89-111. doi:https://doi.org/10.1016/S0301-0082(99)00069-6 ↩
Kremer MC, Jung C, Batelli S, Rubin GM, Gaul U. The glia of the adult Drosophila nervous system. Glia. Apr 2017;65(4):606-638. doi:10.1002/glia.23115 ↩
Kim T, Song B, Lee IS. Drosophila Glia: Models for Human Neurodevelopmental and Neurodegenerative Disorders. Int J Mol Sci. Jul 9 2020;21(14)doi:10.3390/ijms21144859 ↩
Yamazaki D, Horiuchi J, Ueno K, et al. Glial dysfunction causes age-related memory impairment in Drosophila. Neuron. Nov 19 2014;84(4):753-63. doi:10.1016/j.neuron.2014.09.039 ↩
Roeder T. The control of metabolic traits by octopamine and tyramine in invertebrates. J Exp Biol. Apr 1 2020;223(Pt 7)doi:10.1242/jeb.194282 ↩
Farooqui T. Review of octopamine in insect nervous systems. 2012: ↩
Horvat A, Zorec R, Vardjan N. Adrenergic stimulation of single rat astrocytes results in distinct temporal changes in intracellular Ca(2+) and cAMP-dependent PKA responses. Cell Calcium. Jan 2016;59(4):156-163. ↩
O’Donnell J, Zeppenfeld D, McConnell E, Pena S, Nedergaard M. Norepinephrine: a neuromodulator that boosts the function of multiple cell types to optimize CNS performance. Neurochem Res. Nov 2012;37(11):2496-512. doi:10.1007/s11064-012-0818-x ↩
Horvat A, Muhič M, Smolič T, et al. Ca2+ as the prime trigger of aerobic glycolysis in astrocytes. Cell Calcium. 2021/05/01/ 2021;95:102368. doi:https://doi.org/10.1016/j.ceca.2021.102368 ↩
Mattson MP, Arumugam TV. Hallmarks of Brain Aging: Adaptive and Pathological Modification by Metabolic States. Cell Metab. 2018/06/05/ 2018;27(6):1176-1199. doi:https://doi.org/10.1016/j.cmet.2018.05.011 ↩
Manaye KF, McIntire DD, Mann DM, German DC. Locus coeruleus cell loss in the aging human brain: a non-random process. J Comp Neurol. Jul 17 1995;358(1):79-87. doi:10.1002/cne.903580105 ↩
Liu KY, Kievit RA, Tsvetanov KA, et al. Noradrenergic-dependent functions are associated with age-related locus coeruleus signal intensity differences. Nature Communications. 2020/04/06 2020;11(1):1712. doi:10.1038/s41467-020-15410-w ↩
del Valle Rodríguez A, Didiano D, Desplan C. Power tools for gene expression and clonal analysis in Drosophila. Nat Methods. 2012/01/01 2012;9(1):47-55. doi:10.1038/nmeth.1800 ↩
Dana H, Sun Y, Mohar B, et al. High-performance calcium sensors for imaging activity in neuronal populations and microcompartments. Nat Methods. Jul 2019;16(7):649-657. doi:10.1038/s41592-019-0435-6 ↩
Nikolaev VO, Bünemann M, Hein L, Hannawacker A, Lohse MJ. Novel single chain cAMP sensors for receptor-induced signal propagation. The Journal of Biological Chemistry. Sep 2004;279(36):37215-8. doi:10.1074/jbc.C400302200 ↩
González-Gutiérrez A, Gaete J, Esparza A, Toledo J, Köhler-Solis A, Sierralta J. Visualizing Monocarboxylates and Other Relevant Metabolites in the Ex Vivo Drosophila Larval Brain Using Genetically Encoded Sensors. Journal of visualized experiments : JoVE. Oct 27 2023;(200)doi:10.3791/65846 ↩
Urška Černe1
Laboratorij za nevroendokrinologijo-molekularna celična fiziologija (LN-MCP), Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija
Laboratorij za celično inženirstvo, Celica, biomedicinski center, Ljubljana, Slovenija
Anemari Horvat1
Laboratorij za nevroendokrinologijo-molekularna celična fiziologija (LN-MCP), Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija
Laboratorij za celično inženirstvo, Celica, biomedicinski center, Ljubljana, Slovenija
Robert Zorec
Laboratorij za nevroendokrinologijo-molekularna celična fiziologija (LN-MCP), Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija
Laboratorij za celično inženirstvo, Celica, biomedicinski center, Ljubljana, Slovenija
Nina Vardjan2
Laboratorij za nevroendokrinologijo-molekularna celična fiziologija (LN-MCP), Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Slovenija
Laboratorij za celično inženirstvo, Celica, biomedicinski center, Ljubljana, Slovenija
1 Avtorici sta prispevali enakovredno.
2 Korespondenčni avtor ([email protected])
Prejeto: 13.12.2024
Objavljeno: 8.1.2025