Nevroendokrinologija izražanja osebnosti pri živalih in Implicitne mere v psihologiji osebnosti
Simona Kralj Fišer, Gaja Zager Kocjan, 29. 2. 2012
Dr. Simona Kralj Fišer, Biološki inštitut Jovana Hadžija, ZRC SAZU
NS, Simona Kralj Fišer: Nevroendokrinologija izražanja osebnosti pri živalih from SiNAPSA on Vimeo.
Zakaj se živali iz istega gnezda ali legla vedejo različno v enakih pogojih okolja? Kako ustroj živali vpliva na njeno vedenje? Ali živali, ki so agresivnejše, živijo dlje in imajo več potomcev kot neagresivne živali? To so nekatera od vprašanj, s katerimi se ukvarjajo raziskave živalske osebnosti. Osebnost, je termin, ki se običajno nanaša na človeka, a so izražanje osebnosti opazili tudi pri živalih. Vedenjske značilnosti povezane z osebnostjo so dedne in povezane z nevrofiziološkim ustrojem. Največ študij je raziskovalo biološke osnove za razlike v agresivnosti in z agresivnostjo povezanimi vedenji. Do nedavnega so mislili, da imajo živali različne osebnostne lastnosti zaradi različnega stresnega odziva. Kasneje se je izkazalo, da povezava med osebnostjo in stresnim odzivom ni enoznačna. Eni od pomembnih hormonov, ki vplivajo na izražanje agresije, so tudi spolni hormoni. Za te se je izkazalo, da vplivajo na izražanje agresije zgolj v določenih pogojih okolja. V seminarju vam bom predstavila svojo študijo osebnosti na prosto-živečih sivih goseh, pri katerih sem neinvazivno merila koncentracijo testosterona in parametre stresnega odziva v »naravnih« in ogrožujočih pogojih okolja. V študiji pokažem, da se gosi konsistentno razlikujejo med seboj v vedenjskih lastnostih, predvsem v agresivnosti in družabnosti. Agresivnost je bila povezana s stresnim odzivom, družabnost pa s koncentracijo testosterona, vendar so nevrofiziološke »lastnosti« gosi verjetno prej posledica kot vzrok za izražena vedenja.
Gaja Zager Kocjan, absolventka psihologije, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani
Psihologi…
NS, Gaja Zager Kocjan: Implicitne mere osebnosti from SiNAPSA on Vimeo.
Medosebne razlike v psiholoških lastnostih posameznikov najpogosteje ugotavljamo s samoocenami (npr. vprašalniki), ki jih lahko opišemo tudi kot eksplicitne ali neposredne mere (udeleženca neposredno sprašujemo po določeni značilnosti ali vedenju). Te so podvržene določenim omejitvam, kot je na primer introspektivna nenatančnost, precejšnja možnost potvarjanja rezultatov, omejena napovedna veljavnost itd. V zadnjih dveh desetletjih je zato veliko pozornost in navdušenje strokovne srenje pritegnil razvoj t. i. implicitnih mer, ki se tem omejitvam izognejo. Značilnosti posameznika ocenjujejo posredno preko njihovega vpliva na reakcijske čase ali druge oblike vedenja pri testnih nalogah. Obetajo možnost ocenjevanja osebnostnih lastnosti in stališč, ki se jih posameznik ne zaveda ali pa o njih ne želi poročati. Najbolj razširjena implicitna mera je test implicitnih asociacij, ki sem ga v svoji raziskavi priredila za merjenje velikih petih osebnostnih dimenzi in se osredotočila na ocenjevanje njegove veljavnosti
Moderator: dr.Gregor Majdič
Pretočite si lahko informativni poster z napovednikom.
Nevroznanstveni seminar: Molekularno slikanje in uporaba umetne inteligence pri analizi slik
Javier Arbizu, Robert Jeraj, 11. 4. 2023
Samomorilno vedenje: preučevanje ozadja
Katarina Kouter, Vita Poštuvan, Borut Škodlar, 15. 1. 2019
Ali nevroni preraščajo pravo?
Miha Hafner, Toma Strle, 8. 11. 2018
Znanost znanosti
Andraž Matkovič, Olga Markič, 16. 1. 2018
Arhiv seminarjev
2017Nevroendokrinologija izražanja osebnosti pri živalih in Implicitne mere v psihologiji osebnosti
Simona Kralj Fišer, Gaja Zager Kocjan, 29. 2. 2012
© SiNAPSA 2003-2012