FENS Forum 2014

Milano, 5. 7. 2014

Od 5. do 9. julija 2014 je potekal v Milanu FENS Forum 2014, največji evropski nevroznanstveni kongres. Več kot 6000 nevroznanstvenikov je razpravljalo o najnovejših znanstvenih odkritjih.

Tudi SiNAPSA je bila v Milanu, kjer je predstavila akcijo zagovorništva nevroznanosti Za Možgane ter projekt Teden možganov.

Tukaj pa je nekaj najpomembnejših nevroznanstvenih novic s kongresa:

Sreda, 9. julij 2014

Računski model, ki bo pomagal gluhim in naglušnim uživati v glasbi?

Kako poslušamo glasbo? Kako naši možgani obdelujejo zvoke in ritme, ki ustvarjajo doživetja, ki bogatijo naše življenje? Znanstveniki na Univerzi Johns Hopkins v ZDA so uporabili matematični model za posnemanje možganskih celic in tako določili, kako smo sposobni razlikovati zvoke različnih glasbil. S takšnim pristopom bi lahko pomagali ljudem z okvaro sluha, da bi uživali v glasbi.

Identificiranje možganih področij, ki so pomembna pri posttravmatski stresni motnji

Odziv s strahom nam pomaga, da se izognemo ali uidemo nevarnosti. Vendar lahko izjemno grozeče ali travmatske situacije ustvarjajo poglobljene s strahom povezane možganske vzorce, ki potem še dolgo vztrajajo in se razvijejo v posttravmatsko stresno motnjo in druge anksiozne motnje. Pri teh posameznikih lahko izpostavljenost določenim dejavnikom sproži podoživljanje prvotne travme. Znanstveniki v Franciji so z uporabo optogenetike pri miših identificirali možganske mehanizme, ki podpirajo takšno izražanje strahu.

Kdo je to rekel? Nevrobiologija prepoznavanja obrazov in glasov

Ker smo zelo socialne živali, smo pri komuniciranju smo odvisni od prepoznavanja obrazov in glasov drugih. Znano je, da imajo tako ljudje kot opice posebna za obraze občutljiva področja možganov in “obrazne celice”. Znanstveniki v Veliki Britaniji pa ugotavljajo, da obstajajo tudi za glasove občutljiva področja in “glasovne celice”, ki pa niso popolni ekvivalenti “obraznih celic”. Dr. Christopher Petkov z Inštituta za nevroznanost na Medicinski fakulteti Univerze v Newcastlu je danes opisal študije pri opicah, v katerih so raziskovali nevrobiologijo glasov in multisenzorne možganske procese za prepoznavo glasov in obrazov.

Torek, 8. julij 2014

Lahko z matičnimi celicami zdravimo slepoto?

Znanstveniki v Kaliforniji so razvili nove načine uporabe matičnih celic za zdravljenje pogostejših vrst slepote pri miših. Na današnjem predavanju smo slišali, da kombinacija nove kirurške tehnike in matičnih celic, ki se spremenijo v specifične celice očesne mrežnice, morda predstavlja upanje za milijone ljudi s starostno degeneracijo makule.

Spreminjanje spomina bi lahko pomagalo pri zdravljenju zasvojenosti z drogami

Spomini, povezani z drogami, pri zasvojenih močno spodbujajo iskanje drog in hrepenenje po njih. Raziskave profesorja Barryja Everitta z Univerze v Cambridgeu v Veliki Britaniji kažejo, da bi lahko bilo motenje spominskih poti v možganih ena od bodočih pristopov k zdravljenju zasvojenosti.

Imajo slepi ljudje šesti čut? Verjetno ne

Marsikdo meni, da imajo slepi ljudje boljši sluh kot tisti, ki normalno vidijo - ob predpostavki, da motnjo vida kompenzirajo z večjo občutljivostjo sluha. Toda glede na nedavno raziskavo, ki so jo prvič predstavili na tem kongresu, ta mit o “šestem čutu” ne drži. Avtorji so pokazali, da prostorska orientacija slepih otrok ni nič boljša od tiste pri otrocih z normalnim vidom.

Ponedeljek, 7. julij 2014

Ali lahko težave s spanjem napovedo depresijo?

Težave s spanjem so dobro znan znak depresije in vključujejo težave s pričetkom ali vzdrževanjem spanja, slabo kakovost spanja in druge spremembe vzorcev spanja. V prizadevanju, da bi razumeli molekularne mehanizme motenj razpoloženja, vključno z depresijo, znanstveniki na Inštitutu za psihiatrijo Maxa Plancka v Münchnu ugotavljajo močne povezave med motnjami spanja, anksioznostjo in stresnimi hormoni. Dr. Mayumi Kimura, vodja raziskovalne enote za spanje in telemetrijo, je danes opisal raziskave, v katerih preučujejo te povezave.

Zdravilo zoper strah

Zdravilo za zdravljenje parkinsonove bolezni bi lahko pomagalo tudi ljudem s fobijami ali posttravmatsko stresno motnjo. Znanstveniki v Nemčiji raziskujejo učinke psihoterapije za zmanjšanje strahov v kombinaciji z levodopo. Zdravilo, ki pomaga pri motnjah gibanja, se bo morda lahko uporabljalo tudi za odpravljanje negativnih spominov.

Lahko stres v otroštvu naredi človeka močnejšega?

Znano je, da imajo stres, stiske in travme v otroštvu škodljiv vpliv na kasnejše zdravje v odraslem obdobju. Vendar raziskave v Nemčiji kažejo, da bi lahko škodljive izkušnje v zgodnjem življenjskem obdobju dejansko pomagale nekaterim posameznikom, da se bolje spopadajo s stisko v odraslem obdobju.

Nedelja, 6. julij 2014

“Ups” center: računski modeli pomagajo pojasniti, kako prepoznavamo, vrednotimo in napovedujemo napake

Znanstveniki Univerze v Indiani v ZDA odkrivajo možganske mehanizme, kako ljudje mislijo vnaprej. Raziskovalci preučujejo, kako ljudje ocenjujemo in napovedujemo posledice svojih prihodnjih dejanj. V današnjem predavanju je dr. Joshua Brown opisal računske modele, ki pojasnjujejo, kako možgani predvidevajo, prepoznavajo, vrednotijo in se izogibajo napakam.

V pričakovanju kazni: kako serotonin vpliva na odziv

Ko pričakujemo negativne posledice, se ponavadi vzdržimo dejanja, ki bi jih lahko povzročilo. Vendar pa se občasno zadržujemo manj ali pa sploh ne; nekateri bodo nadaljevali z dejanjem ne glede na posledice. Za možganski kemični prenašalec serotonin je znano, da je povezan z vedenjskim odzivom človeka na negativne posledice. Vendar pa raziskovalci na Univerzi Radboud v Nijmegnu na Nizozemskem dokazujejo, da lahko pri soočanju s “kaznijo” ali spornimi posledicami naši geni in nivo serotonina dejansko vplivajo na naša dejanja.

Kako zaspimo? Razlaga s pomočjo vinskih mušic in optogenetike

Optogenetika, inovativna raziskovalna metoda, pri kateri s pomočjo svetlobe vplivamo na žive celice, omogoča nevroznanstvenikom dobesedno osvetliti, kako zaspimo. Profesor Gero Miesenböck, vodja Centra za nevronska omrežja in vedenje Univerze v Oxfordu, je uporabil to vedno bolj razširjeno metodo pri vinskih mušicah in odkril “stikalo”, ki pove možganom, naj zaspijo.

Voh vpliva na hormone in vedenje

Raziskave voha pri miškah razkrivajo, kako živali komunicirajo med seboj. To bi lahko pomagal razvozlati, kako človeški možgani obdelujejo socialne informacije, kot sta agresija in plodnost, je v današnjem predavanju dejal profesor Trese Leinders-Zufall iz Nemčije.

Temeljne raziskave človeških možganov. Kako daleč znamo iti? Kako daleč naj gremo?

Nevroznanstveniki, katerih raziskave vodijo do napredka v razumevanju možganov in zdravljenja možganskih motenj, pozivajo k večji interakciji z javnostjo in politiko o tem, kako naj se novo znanje o možganih uporablja in regulira. Kje potegniti črto med možnostmi izboljšanja umskih sposobnosti in zaščito ljudi pred lažnimi navedbami o tem – to je bila tema večerne razprave na konferenci v Milanu.

Arhiv dogodkov