Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Izpostavljenost stresu in tveganje za razvoj depresije sta povezana preko posebnega molekularnega mehanizma

Science Daily, 31. 1. 2011

Rezultati novejših študij ugotavljajo, na kakšen način stres vpliva na naše možgane. Odgovor na ta problem bi lahko pomagal pojasniti, zakaj so nekateri posamezniki ob izkušnji kroničnega stresa bolj nagnjeni k razvoju depresije kot drugi. Študija, objavljena v reviji Neuron, odkriva kompleksne molekularne mehanizme, ki so povezani s kroničnim stresom in ki lahko pomagajo pri odkrivanju novih strategij zdravljenja depresije.

Veliko posameznikov, ki so izpostavljeni določenim stresnim situacijam, ne kaže nekih znakov ali simptomov depresije. Spet za druge posameznike pa lahko enaka izpostavljenost enakim psihološkim stresorjem predstavlja tveganje za razvoj velike depresije. »Vendar pa so do sedaj molekularni mehanizmi, ki ležijo v ozadju občutljivosti in adaptacije na kronični stres slabo razumljeni« še dodaja dr. Yamaguchi, raziskovalec iz Univerze na Japonskem in vodja pričujoče študije.

Raziskovalci so v študiji uporabili dve genetsko drugačni družini miši, ki sta posedovali različni vedenjski odziv na kronični stres. S tem so želeli raziskati genetske mehanizme, ki so povezani z občutljivostjo na določene stresne dogodke. Rezultati raziskave so pokazali, da je v nasprotju z na stres odporno mišjo, na stres občutljiva miš kazala več depresiji podobnih vedenj, ko je bila izpostavljena določenim milim kroničnim stresorjem (pri tem so bili izključeni okoljski in socialni stresorji, ki vključujejo deprivacijo hrane ali vode). Na stres občutljiva miš je imela v primerjavi z na stres odporno mišjo nižjo stopnjo genske ekspresije Gdnf (for glial cell-derived neurotrophic factor). Tovrstni nevrotropični faktorji naj bi bili pomembni za regulacijo možganske plastičnosti, nekateri raziskovalci pa jih povezujejo tudi z depresijo. Te tako imenovane epigenetske modifikacije in depresivno vedenje pa so bili spremenjeni oziroma odpravljeni z zdravljenjem na stres občutljive miši z antidepresivi.

Avtorji študije zaključujejo, da dinamične epigeneske regulacije Gdnf gena igrajo pomembno vlogo pri določanju tako občutljivosti, kot tudi adaptacijskih odzivov na kronične stresne dogodke. Razumevanje omenjenih pojavov pa bi lahko vodilo do novejših pristopov k zdravljenju depresije.

Vir: Science Daily


© SiNAPSA 2003-2012