Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Miselno tavanje in staranje

Clinical Psychological Science, 19. 2. 2013

Vsak od nas se kdaj zamisli in sanjari sredi dneva, včasih rečemo, da »odtavamo z mislimi«. Sanjarjenje zajema skoraj polovico vsega našega razmišljanja, poleg tega pa so predvsem v vzhodnjaških religijah pogosto poudarjali, da je nasprotje miselnega tavanja (ang. mind wandering), miselna prisotnost »tu in zdaj«, ključ do duševnega in telesnega zdravja.

V nedavni raziskavi so znanstveniki z univerze v Kaliforniji ugotavljali, ali je v teh naukih kaj resnice. Preučevali so povezavo med miselnim tavanjem in sorodnimi konstrukti kot je čuječnost (ang. mindfulness), psihičnim blagostanjem, srečnostjo in biološkimi merami staranja.

Biološko starost so ocenjevali preko dolžin telomer v celicah imunskega sistema. Telomere so deli DNK na koncu kromosomov, za katere je značilno, da ob vsaki delitvi celic skrajšajo. Dolžina telomer tako predstavlja biološko mero starosti. Encim telomeraza podaljšuje dolžino telomer. Znanstveniki domnevajo, da bi z upočasnjevanjem krajšanja telomer upočasnili tudi staranje.

V tej raziskavi so najprej ponovili izsledke drugih raziskav, in sicer so potrdili, da obstaja povezava med količino miselnega tavanja in nesrečnostjo: čim bolj smo prisotni »tu in zdaj«, manj smo pod stresom in manj smo nesrečni. Ugotovili pa so tudi, da obstaja povezava med miselnim tavanjem in dolžino telomer v nekaterih celicah imunskega sistema – tisti, ki največkrat odtavali z mislimi so bili približno 5 let biološko starejši od tistih, ki so bili največ prisotni tu in zdaj (gre za razlike v skrajnih skupinah, večina ljudi je bila med obema skrajnostima).

Na podlagi teh rezultatov lahko postavimo dve hipotezi o vzročni povezavi med miselnim tavanjem in biološko starostjo. Možno je, da miselno tavanje vpliva na dolžino telomer. Nekatere raziskave, v katerih so eksperimentalno preučevali vpliv čuječnostne meditacije na celice, so pokazale, da lahko z intenzivno meditacijo spodbudimo aktivnost telomeraz, vendar še ni znano, kakšen vpliv ima to na dejansko dolžino telomer. Druga možnost je, da obstajajo neki skupni dejavniki (npr. nesrečnost ali stres oz. srečnost ali odsotnost stresa), ki vplivajo na miselno tavanje in dolžino telomer (med slednjima pa ni nujno vzročne povezave). V raziskavah so namreč pokazali, da so intenziven stres v otroštvu in nekatere psihiatrične bolezni povezane s krajšimi telomerami, vendar s temi raziskavami niso mogli potrditi vzročne povezave. Za določitev vzroka in posledice bomo torej morali počakati na nadaljnje raziskave.

Omeniti pa je potrebno še pomanjkljivosti opisane raziskave. Opravljena je bila na vzorcu 239 višje izobraženih in zdravih žensk v srednji odraslosti, zato ne moremo vedeti, ali bi enako povezavo našli pri vseh skupinah ljudi. Poleg tega so raziskovali zgolj povezavo z negativnim miselnim tavanjem – niso pa preverjali pozitivnega miselnega tavanja. Naj omenim še, da so prejšnje raziskave pokazale, da sta obe obliki miselnega tavanja povezani z manjšo srečnostjo, vendar negativno miselno tavanje bolj.

Povezave med dolžino telomer in miselnim tavanjem niso bile enake v vseh merjenih celicah – v nekaterih so bile nižje, v drugih višje. Na podlagi te raziskave lahko torej zaključimo zgolj, da je negativno miselno tavanje povezano z biološko starostjo nekaterih celic imunskega sistema pri ženskah.

Kljub temu lahko rečemo, da je v starih modrostih nekaj resnice – navsezadnje je bilo že velikokrat potrjeno, da ima meditacija, za katero velja, da zmanjšuje miselno tavanje, pozitiven učinek na veliko področij zdravja – ta raziskava pa namiguje (vendar še ne dokazuje), da lahko tudi upočasni staranje.

Povzetek: Andraž Matkovič

Vir: Clinical Psychological Science


© SiNAPSA 2003-2012