Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Možgani psov večji od možganov mačk: Vpliv družabnosti na relativno velikost možganov

Science Daily, 29. 11. 2010

Rezultati študije v Oxfordu kažejo, da naj bi v milijonih let psi razvili večje možgane od mačk, saj naj bi visoko družabne vrste sesalcev potrebovale več možganske moči kot živali, ki živijo bolj individualistično življenje.

Raziskovalci so s popisom evolucijske zgodovine možganov različnih skupin sesalcev preko 60 milijonov let ugotovili, da obstajajo ogromne variacije v tem, kako so se možgani različni skupin sesalcev razvili skozi čas. Prav tako pa v študiji ugotavljajo, da obstaja povezava med družabnostjo določene vrste in velikostjo njihovih možganov v razmerju s telesno velikostjo.

Skupina raziskovalcev je analizirala dostopne podatke o možganski in telesni velikosti več kot 500 vrst živih in fosilnih sesalcev. Avtorji poročajo, da so se možgani opic tako skozi čas povečali najbolj, sledijo jim možgani konjev, delfinov, kamel in psov. Študija je pokazala, da skupine sesalcev z relativno velikimi možgani živijo v bolj stabilnih socialnih skupinah, medtem ko so se možgani bolj individualnih živali, kot so na primer mačke, jeleni in nosorogi, v nekem časovnem obdobju povečali za veliko manjši odstotek.

Do sedaj je veljalo, da stopnja rasti možganov v primerjavi s telesno velikostjo sledi nekemu splošnemu trendu pri vseh skupinah sesalcev. Študija Shultzeve in Dunbarja iz Oxfordskega Inštituta za kognitivno in evolucijsko antropologijo, pa je to trditev postavila pod vprašaj. Avtorja namreč ugotavljata, da obstaja široka variabilnost v vzorcih možganske rasti preko različnih skupin sesalcev, poleg tega pa nimajo vsi sesalci večjih možganov, kot so jih imeli nekoč. Skupine bolj socialnih vrst so namreč bile podvržene veliko hitrejši rasti kot bolj samotarske vrste, kar nakazuje, da morajo socialne oziroma bolj družabne živali več razmišljati. Sodelovanje in usklajevanje, ki je potrebno za življenje v skupini, lahko tako predstavlja izziv, zaradi česar so nekateri sesalci v času razvili večje možgane, da so se lahko sploh spoprijeli z zahtevami socializacije. Dunbar pa še dodaja, da je »zanimivo, da imajo celo tiste živali, ki imajo kontakt tudi z ljudmi, kot so na primer mačke, zaradi pomanjkanja socialnosti še vedno manjše možgane v primerjavi s psi ali konji«.

Vir: Science Daily


© SiNAPSA 2003-2012