Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Novice iz nevropolitike – razlike v možganski aktivnosti pri tveganem vedenju med demokrati in republikanci

PLoS ONE, 26. 3. 2013

Ja, tudi politika je pred nekaj leti dobila predpono nevro-. In kaj je novega na področju nevropolitike?

Znanstveniki z Univerze v Londonu (Kanai, Feilden, Firth in Rees, 2011)1 so ugotovili, da obstajajo razlike v možganski strukturi med liberalnimi in konzervativnimi volivci, in sicer imajo liberalci več sive substance v sprednjem delu cingulatne skorje, medtem ko imajo konzervativni večjo desno amigdalo. Razlika v možganski strukturi nima pomena sama po sebi, ampak je verjetno povezana tudi z različnimi miselnimi procesi med obema vrstama volivcev. Amigdala je vpletena v doživljanje negativnih emocij, predvsem strahu, in dejansko je za bolj konzervativne ljudi značilno, da se bolj intenzivno odzivajo na grožnje in konflikte. Na drugi strani je cingulatna skorja vpletena v spremljanje napak in (notranjepsihičnih) konfliktov – za liberalce je značilno, da imajo višje zmožnosti za toleriranje nejasnosti in konfliktov, kar se odraža tudi v možganski strukturi.

V nedavni raziskavi, objavljeni v reviji PLoS ONE (Schreiber idr., 2013),2 pa so znanstveniki ugotavljali, kakšne so povezave med politično usmeritvijo in funkcijo oz. možganskimi procesi med izvajanjem naloge, ki preverja tvegano vedenje. Udeleženci so se morali na vsakem poskusu odločiti med tremi zneski: 20, 40 in 80 centov. Številke so se prikazovale zaporedno, če so se odločili za 20 centov, so jih tudi gotovo prejeli, pri 40 in 80 centih pa je obstajala možnost, da se bosta številki prikazali v rdeči barvi, kar je pomenilo, da je udeleženec ravno tolikšen znesek denarja izgubil. Verjetnosti pojavljanja različnih zneskov so bile takšne, da je vsaka oseba na koncu zaslužila enak znesek, ne glede na svojo izbiro.

In kaj so ugotovili? Zanimivo, v vedenju med demokrati in republikanci ni bilo razlik – vendar če se dve osebi vedeta enako, še ne pomeni, da tudi mislita enako. Ugotovili so namreč, da je bila med nalogo pri republikancih v večji meri aktivirana desna amigdala, pri demokratih pa je več krvi steklo skozi zadnji del leve insule (blizu stičišča med temenskim in senčnim režnjem). Insula je vpletena v doživljanje bolečine, predelovanje čustvenih in socialnih dražljajev, kognitivno procesiranje ter reprezentacije notranjih telesnih znakov oz. zavedanje notranjih vidikov telesa. O tem, kako so vse te aktivnosti dejansko povezane s političnim prepričanjem, avtorji tvorijo več hipotez, vendar bo za ugotavljanje njihove resničnosti potrebnih še več raziskav.

In pomanjkljivosti? Raziskave o razlikah med možganskimi strukturami in funkcijami se izvajajo večinoma v ZDA in v Veliki Britaniji, zato so to v bistvu raziskave o razlikah med demokrati in republikanci ali o liberalcih in konzervativcih (torej govorimo o politični usmeritvi kot eni dimenziji). V večini evropskih držav in drugje po svetu je v parlamentu več strank, ki se pogosteje menjavajo, zato je vprašljivo, do katere mere lahko posplošujemo iz raziskav na Američanih oz. Angležih na druge narode. Poleg tega nam te raziskave ničesar ne povejo o vzrokih – četudi najdemo razlike v možganih, ne vemo, ali so za to odgovorni genetski ali okoljski dejavniki ali pa interakcija med njimi. In nazadnje, aktivnost enega možganskega predela je lahko povezana z zelo raznovrstnimi možganskimi procesi. Četudi imajo konzervativci med opisano nalogo tveganja bolj aktivno desno amigdalo, ne vemo točno, zakaj pride do te aktivnosti. Amigdala namreč ni aktivirana samo ob doživljanju strahu (v zvezi s čemer jo najpogosteje omenjamo), ampak je povezana tudi z vkodiranjem čustveno nabitih informacij, procesiranjem pozitivnih dražljajev, procesiranjem nagrad in drugimi vrstami čustvenega vedenja.

Povzetek: Andraž Matkovič

Vir: PLoS ONE

    ___

  1. Kanai, R., Feilden, T., Firth, C. in Rees, G. (2011). Political Orientations Are Correlated with Brain Structure in Young Adults. Current Biology, 21(8), 677–680. doi:10.1016/j.cub.2011.03.017 ↩

  2. Schreiber, D., Fonzo, G., Simmons, A. N., Dawes, C. T., Flagan, T., Fowler, J. H. in Paulus, M. P. (2013). Red Brain, Blue Brain: Evaluative Processes Differ in Democrats and Republicans. PLoS ONE, 8(2), e52970. doi:10.1371/journal.pone.0052970 ↩


© SiNAPSA 2003-2012