Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Odvisnost od interneta povezana z razlikami v gostoti in strukturi beline v možganih najstnikov

Medical News Today, 22. 2. 2012

Raziskovalci na Kitajskem so primerjali slike možganov 18 najstnikov z diagnozo motnje odvisnosti od interneta (Internet Addiction Disorder – IAD) s skupino 18 najstnikov brez te odvisnosti in odkrili razlike v gostoti bele snovi (beline) v 20 možganskih predelih. Poročilo o njihovih odkritjih je bilo 11. januarja objavljeno v PLoS ONE.

Vsem udeležencem so slikali možgane, s čimer so raziskovalci ocenili gostoto in strukturo beline. Ta vsebuje vlakna, ki prenašajo signale za sporazumevanje med različnimi predeli možganov. Raziskovalci, ki prihajajo s Kitajske akademije znanosti in drugih raziskovalnih centrov na Kitajskem, so ocenili tudi razpon vedenjskih potez kot so odvisnosti, anksioznost, čustvene motnje, socialni odnosi, funkcionalnost družine in upravljanje s časom ter primerjali rezultate z IAD in ne-IAD skupino. Ugotovili so, da so se udeleženci v IAD skupini pri nekaterih vedenjskih merah odrezali slabše, vključno z dodatno mero odvisnosti (vprašalnikom, ki ocenjuje čustveno vedenje in težave v odnosih) ter mero, ki preverja čustvene težave, povezane z anksioznostjo. Prav tako so raziskovalci primerjali možganske regije ter našli razliko med skupinami glede na rezultate vedenjskega ocenjevanja. Ugotovili so, da so slabši (tj. manj “zdravi”) rezultati na dveh izmed vedenjskih mer povezani z manjšo gostoto beline v dveh specifičnih področjih možganov. Raziskovalci zaključujejo, da je za IAD “značilna prikrajšanost vlaken beline, ki povezujejo predele, vključene v tvorjenje in procesiranje čustev, izvršilno pozornost, odločanje in kognitivno kontrolo”.

Na tej točki bi morda lahko napak sklepali, da povezava med IAD in spremembami v možganih pomeni, da je prvo povzročilo drugo, vendar moramo upoštevati, da je šlo za presečno raziskavo: raziskovalci so naredili “posnetek” v določenem času. Udeležencev niso spremljali tekom daljšega obdobja, s čimer pa niso mogli ugotoviti kakšne so bile njihove možganske strukture preden so postali odvisni od interneta. Tako ne vemo, ali so te spremembe obstajale že pred nastopom odvisnosti, in ne moremo izločiti sklepa, da so bile spremembe povod ali prispevek k odvisnosti od interneta.

Previdnost pri razlagi rezultatov je potrebna še iz dveh razlogov. Prvič, število udeležencev je majhno in čeprav rezultati kažejo statistično pomembnost, ostajajo negotovi. In drugič, odvisnost od interneta je relativno nova motnja, in čeprav vse več raziskav uporablja ta izraz, ta še ni jasno opredeljen in široko sprejet. Na primer v najnovejši izdaji Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj (DSM-V), odvisnost od interneta še ni vključena.

Vseeno pa se rezultati, sodeč po odzivih drugih strokovnjakov, ki so svoja mnenja podali v medijih, kažejo kot dovolj zanimivi, da bodo sprožili nadaljnje raziskave z večjimi skupinami in primerjavami udeležencev z IAD z udeleženci, ki dnevno uporabljajo internet, a IAD nimajo.

V pričujoči raziskavi so udeležence opredelili kot tiste z IAD, če so pritrdilno odgovorili na prvih pet izmed sledečih vprašanj in na eno izmed preostalih treh (vprašalnik je vseboval tudi druga vprašanja):

  1. Ali se počutite prezaposleni z internetom (tj. pomislite na prejšnjo dejavnost na spletu ali že pričakujete naslednjo)?

  2. Ali čutite potrebo, da internet uporabljate vse dlje, da dosežete zadovoljstvo?

  3. Ali se vam ponavljajo neuspeli poskusi pri nadzoru, zmanjševanju ali prenehanju uporabe interneta?

  4. Ali se počutite nemirni, nejevoljni, depresivni ali razdražljivi, ko poskušate zmanjšati ali prenehati z uporabo interneta?

  5. Ali ostajate na internetu dlje kot ste sprva nameravali?

  6. Ali ste že kdaj ogrozili ali tvegali izgubo pomembnega odnosa, službe, izobrazbe ali karierne priložnosti zaradi interneta?

  7. Ali ste se lagali članom družine, terapevtu ali drugim z namenom, da bi prikrili resnost vaše vpletenosti z internetom?

  8. Ali uporabljate internet kot način bega pred težavami ali lajšanja slabega razpoloženja (npr. občutkov nemoči, krivde, anksioznosti in depresivnosti)?

Prevod: Matic Kadliček

Vir: Medical News Today


© SiNAPSA 2003-2012