Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

V pričakovanju (dneva) kave

Maja Bresjanac, 27. 9. 2012

Ste že slišali za mednarodni dan kave? Čeprav izvor te tradicije ni docela jasen, bodo številni po svetu 29. septembra srkali svoje kave z občutkom povezanosti v socialno omrežje kavopivcev, ki ta dan razglašajo za mednarodni dan kave. Kava je svojevrsten fenomen: je živilo, poživilo, obredna pijača, socialni katalizator, vir ogromnih zaslužkov trgovcev in velike bede delavcev na plantažah … in zdravilna učinkovina.

Biokemijski učinki kave izhajajo v veliki meri iz zaviralnega delovanja njene ključne sestavine - kofeina - na receptorje za telesu lasten živčni prenašalec, adenozin. Adenozin po vezavi na receptorje na nevronih upočasni njihovo delovanje. Ko ga zaužijemo, kofein s krvjo pride v možgane in tam tekmuje z adenozinom za vezavo na iste receptorje, a po vezavi kofeina se namesto upočasnitve nevroni živahno prožijo. Zvečana aktivnost hipofize spodbudi izločanje adrenalina iz sredice nadledvičnih žlez v kri. Tako kofein iz kave izzove stanje, podobno odzivu organizma na stres: srce utripa hitro in močneje, zviša se krvni tlak, poraste sproščanje sladkorja iz jetrnih skladišč v kri, mišice se pripravijo za “beg ali boj”, zenice se razširijo.

Pomemben učinek kofeina je tudi ta, da zveča sproščanje dopamina v možganih. Dopamin je poglavitni živčni prenašalec v sistemu za nagrajevanje v možganih in droge, ki nas lahko zasužnjijo, delujejo tako, da zvečajo dopaminske učinke v možganih veliko bolj, kot to lahko izzovejo “naravne” nagrade - hrana ali spolna potešitev, denar… Kofein deluje v tem oziru na podoben način, a dosti šibkeje, kot heroin ali kokain.

Zanimiva je ugotovitev, da se v možganih sproščanje dopamina zveča ne le po zaužitju kofeina, temveč tudi v odziv na pričakovanje kofeina. Raziskovalci so osmim rednim uživalcem kave, ki so prostovoljno sodelovali v raziskavi, ob zaužitju tablete povedali, da obstaja 50-odstotna verjetnost, da tableta vsebuje kofein, čeprav so vsi preiskovanci prejeli placebo. Preiskovancem so nato v veno vbrizgali radioaktivno označeni rakloprid, snov, ki tekmuje z dopaminom za vezavo na dopaminske receptorje, in sledili vezavi rakloprida v možganih s funkcijsko slikovno metodo imenovano pozitronska izsevna tomografija (PET). Ugotovili so v povprečju 15% zmanjšanje vezave rakloprida v talamusu, kar kaže na zvečano sproščanje lastnega dopamina v odziv na pričakovanje kofeina. Ob tem so bile spremembe vezave rakloprida v drugem predelu možganov - putamnu, v močni korelaciji z zaznanim občutkom poživitve pri preiskovancih. Pričakovanje kofeina pri nekom, ki je vajen njegovih učinkov, torej izzove kakovostno enake spremembe v možganih, kot kofein sam*.

Kofein ima svojo uporabno vrednost v medicini. Uporabljamo ga za spodbujanje dihanja pri nedonošenčkih, za izboljšanje protibolečinskih učinkov aspirina, acetaminofena in ergotamina (za lajšanje migrenskih glavobolov). Epidemiološke študije kažejo tudi na preventivne učinke kofeina: uživanje 1 - 3 skodelic kave na dan pomembno zmanjša verjetnost sladkorne bolezni tipa 2, srčnega popuščanja in Parkinsonove bolezni.

Prevelik vnos kofeina je povezan predvsem z motnjami spanja, ki pa se jim bomo podrobneje posvetili, ko se bo približal svetovni dan spanja - 15. marec!

  • Ti rezultati niso toliko pomembni za razumevanje delovanja kofeina, kot razodevajo mehanizme, ki so podlaga učinka placeba.

© SiNAPSA 2003-2012