Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Na podlagi delovanja možganov lahko napovemo odziv na placebo

PLOS Biology, Pain, 31. 10. 2016

Pri zdravljenju bolečine zdravniki zelo pogosto opazijo placebo učinek, ki je včasih skoraj tako učinkovit kot aktivno zdravljenje. Izboljšanje bolezenskega stanja brez dejanskega zdravljenja je v neki meri posledica napak merjenja, v veliki meri pa odraža tudi dejansko zmanjšanje občutka bolečine, ki ga lahko izmerimo v možganih in je opazen kot spremembe v ravneh nevrotransmiterjev.

Placebo po navadi dojemamo kot prevaro, saj ga pacientom v študijah dajejo pod pretvaro, da gre za aktivno učinkovino. Toda sodeč po več študijah v zadnjih letih placebo deluje tudi, če vemo, da je placebo. To je znova potrdila študija raziskovalcev iz Lizbone in Bostona, ki so pacientom s kronično bolečino v hrbtenici poleg standardnega zdravljenja ponudili placebo in jim ob tem povedali, da gre za placebo. Bolniki so po končanem “zdravljenju” poročali o zmanjšani bolečini in boljšem vsakodnevnem funkcioniranju, 17 udeležencev (od 83) pa je po koncu raziskave celo zaprosilo recept za placebo.

Ni še povsem jasno, kako pride do tega učinka, domnevno pa je povezan s spremenjenimi pričakovanji glede bolezni (zdravniki so pacientom povedali, da bi jim placebo kljub odsotnosti aktivne učinkovine lahko pomagal) ali pa s spremembami v opazovanju bolečine (spontano izboljšanje lahko interpretiramo kot učinek placeba, zato se pojavi upanje, ki zmanjša bolečino). Vsekakor ima “odkriti placebo” veliko uporabno vrednost, saj se pri njem ne pojavljajo etični zadržki povezani s prevaro pacienta.

Placeba ne opazimo pri vseh ljudeh in pri vseh bolezenskih stanjih, zato ostaja odprto vprašanje, ali lahko vnaprej napovemo, kdo se bo odzval na placebo in kdo ne. Tiste, ki se odzivajo na placebo, bi namreč lahko izločili iz raziskav, v katerih želimo zmanjšati ta učinek, ali pa bi nam ta informacija lahko pomagala pri načrtovanju zdravljenja. Ravno s tem vprašanjem se je ukvarjala raziskovalna skupina iz Chicaga.

V svoji raziskavi so najprej posneli delovanje možganov pacientov z artritisom med mirovanjem, nato pa so jim dali placebo (v tem primeru pacienti niso vedeli, da prejemajo placebo). Približno polovica se jih je na placebo odzvala z znižano bolečino, polovica pa ne. Pri pregledu možganskih slik so ugotovili, da imajo tisti, ki so se na placebo odzvali, višjo funkcionalno povezanost v delu frontalnega režnja (desni srednji frontalni girus) z ostalimi delimi možganov. Rezultate so potrdili, ko so isti možganski predel uspešno uporabili za napovedovanje odziva na placebo pri novi skupini bolnikov.

Odziv na placebo je torej mogoče napovedati na podlagi funkcionalne povezanosti med možganskimi predeli. Frontalni reženj je povezan z načrtovanjem, spominom in odločanjem. Zmanjšanje bolečine bi lahko bilo povezano s procesi integracije preteklih izkušenj, ki vplivajo na naše prihodnje odločitve. Rezultati raziskave so zanimivi, vendar jih ni mogoče enostavno posplošiti na druge vrste bolečine in placeba, kar ostaja predmet prihodnjih študij.

Povzetek: A.M.


© SiNAPSA 2003-2012