Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Dejstva o možganih

Jure Bon, 7. 3. 2007

Povprečni človeški možgani tehtajo 1400 gramov in porabijo 20 odstotkov vsega kisika, ki je na voljo telesu.

Nekatera področja možganov so pri zlorabljanih ali hudo zanemarjanih otrocih lahko precej manjša kot enaka področja pri zdravih otrocih.

Novorojenčki lahko izgubijo že polovico svojih nevronov, še preden se rodijo. Ta proces imenujemo redčenje, pomeni pa propad nepotrebnih nevronov, ki ne dobivajo dovolj signalov.

Raziskave so pokazale, da znajo otroci pri dveh letih tudi do 300 besed več od svojih vrstnikov, če se starši z njimi pogovarjajo bolj intenzivno.

Ptičje petje je po nekaterih lastnostih precej podobno človeškemu govoru. Tudi ptiči se petja naučijo zgodaj v otroštvu s posnemanjem odraslih in tudi pri njih se v možganih nahajajo posebna motorična in slušna področja, ki sodelujejo pri petju.

Možganska kap je danes eden vodilnih vzrokov smrti ali hude prizadetosti. Njene posledice so odvisne od področja možganov, ki je prizadeto. Če se na primer zapre srednja možganska arterija, se poškoduje motorična skorja, zaradi česar bolnik ohromi na nasprotni strani telesa.

Elektroencefalograf (EEG) je neinvazivna metoda, pri kateri preko elektrod na površini glave beležimo električno aktivnost možganov. Njegova uporaba je na primer neprecenljiva pri preučevanju spanja. Majhna nihanja, ki jih EEG zazna, nam lahko povedo, ali človek spi, je buden ali nekje vmes.

Dvajset odstotkov vse krvi teče čez možgane, ki so odvisni od tega stalnega pretoka, če hočejo zagotoviti dovolj energije svojim nevronom. Slikovne tehnike, kot je funkcionalno magnetnoresonančno slikanje, izkoriščajo to povezanost delovanja nevronov in krvnega pretoka, da nam prikažejo slike možganske aktivnosti.

Čeprav možgani predstavljajo le 2 odstotka celotne telesne teže, porabijo 20 odstotkov vsega kisika. Kisik je nujen za preživetje nevronov, trajne poškodbe nastanejo že, če je njegov dotok prekinjen le za 10 minut.

Meritve možganske aktivnosti pri enoletnih otrocih kažejo, da njihova prefrontalna skorja (ki predstavlja sedež mišljenja in logike) takrat tvori stike med nevroni tako hitro, da porablja enkrat več energije kot pri odraslem človeku.

V prvem mesecu življenja število sinaps (stikov med dvema nevronoma; glej prispevek “Sinapsa*”) poskoči s 50 trilijonov na 1 kvadrilijon. Če bi tako hitro raslo tudi dojenčkovo telo, bi se v tem času zredil s 4 na 80 kilogramov telesne teže.

Ste vedeli, da človekova ušesa tudi oddajajo zvoke? Ti so običajno zelo tihi, včasih pa jih ljudje v okolici lahko tudi slišijo – medtem ko osebi sami nikoli niso slišni. Njihov izvor ni jasen, verjetno pa nastajajo zaradi povratnih signalov iz možganov v ušesa.

Poleg nas zehajo tudi ptice in celo plazilci. Zehanje nastane pod vplivom kemičnih prenašalcev v možganih, ki delujejo na del možganov, imenovan hipotalamus.

Slika se v očesni mrežnici prenaša naprej in nazaj. Najprej kot svetloba pripotuje do konca mrežnice, nato se signali ob začetni obdelavi posredujejo celicam, ki so bližje sprednjemu delu očesa, nato pa po vidnem živcu odpotujejo spet nazaj proti možganom.

Mali možgani tehtajo 150 gramov, ležijo pa ob zadnjem delu velikih. Pomembni so za vzdrževanje ravnotežja, hojo in koordinirano izvajanje gibov. Verjetno sodelujejo tudi pri obdelavi vonjev.

V možganih je 100 milijard nevronov. Če bi postavili na kup tako število listov papirja, bi dosegli višino 8000 km, kar pomeni tudi približno razdaljo med Slovenijo in Ameriko.

Vohalni končiči v našem nosu so eni redkih nevronov, ki se lahko obnavljajo vse življenje. Novi nevroni ob tem vedno ohranijo enak vzorec povezav, kot so jih imeli njihovi predhodniki. Ko si enkrat nek vonj zapomnimo, bo vedno ostal enak, kljub temu da ga vonjajo novi nevroni.

Novorojenčki lahko razločijo samoglasnike materinščine in tujega jezika že četri dan po rojstvu.

Možgani ne občutijo bolečine, saj v njih ni temu namenjenih živčnih končičev. To dejstvo se s pridom izkorišča pri nevrokirurških operacijah, ko zdravniki preizkušajo delovanje posameznih možganskih področij pri zavestnih bolnikih, kar jim pomaga, da ne poškodujejo pomembnih delov.

Ponoči vidimo bolje s perifernim kot centralnim vidom. Pohodniki si ponoči znajo pomagati tako, da gledajo malo nad svojo potjo, pilote letal pa namenoma učijo, da naj ponoči okolico opazujejo tudi s kotički očes. Periferni vid je ponoči boljši zato, ker je v teh delih očesa več paličnic, vidnih receptorjev, ki so bolj občutljivi v slabih svetlobnih razmerah.

Branje na glas lahko spodbuja razvoj otrokovih možganov, pa vendar danes le še polovica staršev bere svojim otrokom.

Razvoj možganov ima svoj ritem. Določeni predeli in z njimi povezane sposobnosti se razvijajo po korakih. Pri treh mesecih starosti se na primer najbolj intenzivno razvija vidna skorja.

Otrokova sposobnost učenja se ob spodbujajočem okolju lahko poveča tudi za četrtino.

Izraz “točiti krokodilje solze” pomeni izražati nepristno žalost. Nastal je zato, ker krokodilom očitno tečejo solze, medtem ko veselo malicajo svoj plen. Tudi pri ljudeh se lahko pojavi podobno stanje. Kadar se okvari peti možganski živec, ki oživčuje sluznice obraznega dela glave, se namesto slinjenja med hranjenjem lahko pojavijo solze.

Zakaj imajo nekatere živali tako velike oči? Vidni receptorji so tako občutljivi, da lahko zaznajo že en sam foton svetlobe. Nočne živali to izkoriščajo z velikimi očmi, ki lahko zajamejo več vidnega polja.

Zakaj so telefonske številke običajno dolge do sedem številk? Naš delovni spomin, ki pomeni obliko zelo kratkotrajnega spomina, lahko namreč povprečno shrani le do sedem različnih predmetov. Tako nam omogoča, da si številko zapomnimo za tisti kratek čas, ki ga potrebujemo, da jo zavrtimo.

Po spletni strani Brain connection, z dovoljenjem avtorja, povzel Jure Bon.


© SiNAPSA 2003-2012