Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Glasbeni trening in možgani

Brain Briefings, 12. 3. 2005

Pink, plin, plink. Gospa Novak bdi za tvojim hrbtom. Plink, plink, plink. Lahko bi gledal svojo najljubšo nanizanko, igral nogomet ali končno začel pisati tisti sestavek o vidrah. Plink, plink, plink. Ampak neee, ti že sedmič igraš Beethovnovo »Za Elizo«. Zakaj, le zakaj, moraš prenašati to mučenje? Na to vprašanje obstaja več odgovorov, kot bi lahko pričakoval.

Nedavne raziskave v nevroznanosti kažejo, da učenje igranja glasbenega inštrumenta pozitivno vpliva na možgane. Znanstveniki upajo, da bodo raziskave, ki so v teku, vodile do: - večjega razumevanja, kako se lahko možgani preoblikujejo, - novih načinov, kako uporabiti glasbo za spodbujanje učenja, - novih idej, kako uporabiti glasbo za zdravljenje možganskih bolezni.

Zagotovo so gospa Novak in ostale glasbene učiteljice že dolgo sumile, da ima glasbeni pouk daljnosežne učinke, ki bi lahko vključevali celo možgane. Vendar so raziskovalci šele v zadnjem desetletju začeli odkrivati znanstvene dokaze tega učinka.

Ena vrsta raziskav ponuja dokaze, da glasbeni trening stimulira aktivnost možganskega omrežja. Npr. pri odraslih glasbenikih je v predelu možganov, ki je odgovoren, da glasba in govor postaneta zavestna izkušnja, tj. auditornem korteksu, na klavirske zvoke odzivno večje področje kot pri neglasbenikih. Nadalje, pri glasbenikih so večje tudi določene strukture možganov. To nakazuje, da lahko glasbeni trening vpliva na organizacijo možganov in sposobnosti. Pravzaprav raziskovalci sedaj aktivno raziskujejo, ali opazovane možganske spremembe pri glasbenikih spodbujajo mentalne funkcije, vključno s številnimi tistimi, ki z glasbo sploh niso povezane. Čeprav so raziskave še v povojih, pa nekatere študije že opozarjajo, da bi to lahko držalo. Glasbeno izobraženi odrasli posamezniki dosegajo npr. boljše rezultate na testih besednega spomina kot ostali, glasbeno neizobraženi, odrasli. Poleg odraslih pa lahko pozitivne učinke na nekatere kognitivne sposobnosti opažamo tudi pri otrocih, ki so deležni glasbenega pouka. Predšolski otroci, ki so imeli glasbene lekcije približno šest mesecev, so bolj učinkoviti na testih reševanja sestavljanke kot drugi predšolski otroci. Raziskovalci skušajo nadalje izboljšati ta glasbeni učinek z dodajanjem drugih komponent urjenja. Neka nedavna študija je pokazala, da so drugošolci, ki so imeli lekcije iz klavirja in igrali posebne računalniške matematične igre, na matematičnih testih dosegali boljše rezultate kot otroci, ki so igrali matematične igre, namesto učenja klavirja pa so imeli pouk iz angleškega jezika. Znanstveniki zdaj preučujejo tudi, ali dodajanje drugega niza lekcij, ki vključuje računalniške igre v standardni šolski matematični program, še nadalje izboljša matematične rezultate pri mladih pianistih. Preliminarne ugotovitve kažejo, da so drugošolci, ki so bili vključeni v to različico programa, v ulomkih, razmerjih, simetriji, grafih in drugih pred-algebraičnih problemih enako učinkoviti kot četrtošolci.

Morda še vedno dvomiš v koristi pouka gospe Novak. Zakaj ne poslušaš raje kar Britney Spears za svoj odmerek glasbene izobrazbe? Nekaj študij predlaga, da ima že glasba sama zmerne učinke na možgane. Ena od teh je pokazala, da poslušanje zapletenih Mozartovih melodij začasno izboljša prostorske sposobnosti pri študentih. Nadalje, podgane, izpostavljene Mozartovi glasbi, so labirint premagale hitreje in z manj napakami kot druge podgane. Po drugi strani pa nekatere raziskave poročajo, da zgolj poslušanje glasbe nima nobenega učinka. Tudi optimistični raziskovalci pa se strinjajo, da ima samo poslušanje glasbe, vključno z Mozartom, manjši učinek kot učenje igranja katerekoli glasbene zvrsti na glasbeni inštrument.

Ko bo moč glasbe in glasbenega urjenja enkrat popolnoma pojasnjena, ne bo pomagala izboljšati le zdravih možganskih funkcij, temveč bi lahko imela pozitivne učinke tudi pri okvarjenih možganih. Neko poročilo že namiguje na to možnost. Raziskovalci so odkrili, da je pacient z Alzheimerjevo možgansko boleznijo po poslušanju Mozartovih melodij izboljšal svojo učinkovitost pri nalogah mentalne manipulacije objektov v prostoru in času.

Številni znanstveniki upajo, da bodo nadaljnje študije odkrile dodatne koristi.

Po spletni strani Brain Briefings z dovoljenjem avtorja povzela Vita Štukovnik.


© SiNAPSA 2003-2012