Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Iluzija Josepha Mussomelija

Lea Kristan, Blaž Koritnik, 31. 1. 2015

Leto 2014 je bilo za Sinapso pomembno tudi zaradi zanimive razstave Možgani - zgodba od znotraj, ki je gostovala na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. SiNAPSA je kot glavni strokovni partner pripravila pester spremljevalni program, ki ga je podprlo Veleposlaništvo Združenih držav Amerike v Ljubljani. Ob koncu njegovega službovanja v Sloveniji se SiNAPSA posebnemu veleposlaniku gospodu Mussomeliju za podporo zahvaljuje na poseben način - z Iluzijo Josepha Mussomelija.

Ali opazite kaj nenavadnega? Slika je obrnjena na glavo, z nje pa se nam prijazno smehlja gospod Mussomeli.

Kaj pa, če sliko obrnemo za 180 stopinj (torej pravilno):

Gre za povsem isto sliko, ki pa obrnjena pravilno izgleda grozljivo! Ko je bila slika obrnjena na glavo, se popačenja obraza skoraj ni opazilo. Ko je ista slika obrnjena pravilno, lahko jasno vidimo, da so bila usta in oči obrnjena za 180 stopinj.

Kako je mogoče, da smo popačenje spregledali?

Zaznavanje obrazov, ki so obrnjeni na glavo, je očitno precej zahtevna naloga. Toda kaj je tisto, kar nas najbolj ovira, ko je obraz obrnjen na glavo? Obstajajo tri različne hipoteze:

1) Hipoteza izraza pravi, da je pravilno obrnjena slika groteskna zaradi obraznega izraza. Obrat slike poslabša zaznavanje obraznega izraza, iz tega pa sledi, da obrat slike za 180 stopinj onemogoči pravilno zaznavo grotesknosti izraza. Z drugimi besedami – težje je zaznati obrazni izraz, če je le-ta obrnjen na glavo, zato popačenje opazimo šele, ko sliko obrnemo pravilno.

2) Druga razlaga pravi, da je zaznava popačena zaradi referenčnega okvirja: ko zaznavamo nek objekt (npr. obraz), uporabljamo dva referenčna okvirja; enega, ki je vezan na objekt, in drugega, ki je naš objektivni občutek orientacije (kaj je spodaj in kaj zgoraj). Kadar je popačena slika obrnjena na glavo, je popačenost le z vidika objekta, glede na našo orientacijo pa so usta in oči obrnjena pravilno. Ko pa sliko obrnemo pravilno, je popačenost dvojna – torej jo zaznavamo še bolj groteskno!

3) Prvi dve hipotezi imata nekaj podpore, vendar pa se ne skladata z vsemi ugotovitvami. Najnovejša je razlaga dvojne vidne obdelave pri zaznavi obrazov, ki je tudi najbolj podprta z raziskavami. Zaznava obrazov se začne s pogledom na glavne poteze (oči, nos, usta) in njihovo razporeditev na obrazu. Ko je obraz obrnjen na glavo, je ta postopek nemogoč – naši možgani ne zmorejo zaznati odnosa med obraznimi potezami. Zato se zanesemo na lokalno zaznavo, torej zaznavo samih delov obraza (oči, nos, usta), ki pa se nam zdijo pravilni. Ko nato sliko obrnemo pravilno, vidimo, da niti odnos med deli obraza ni primeren niti niso posamezni deli obraza pravilno postavljeni glede na ozadje, zato je slika naravnost groteskna. Dodaten dokaz za to so eksperimenti, v katerih so udeleženci brez problema zaznali spremembe v lokalnih potezah (npr. temnejši zobje) na glavo postavljenih slik, vendar pa – kot nakazuje zgornja slika – niso mogli zaznati še tako velikih sprememb pri zasuku posameznih delov obraza.

Zanimivo je, da so z uporabo elektroencefalografije (EEG) znanstveniki opazili spremembo v odzivu možganov na popačene obraze tudi takrat, ko so bili le-ti obrnjeni na glavo. Čeprav so jim fotografije pokazali za zelo kratek čas in večinoma sprememba ni bila zavestno opažena, je EEG naprava izmerila spremenjeno možgansko aktivnost. Do tega najverjetneje pride zato, ker je sprememba zaznana predvsem v primarni vidni obdelavi, nato pa jo višji procesi obdelave vidnih informacij »zabrišejo«.

Opomba: originalna iluzija se imenuje »iluzija Margaret Thatcher« in je opisana v prispevku scienceblogs.com/mixingmemory/2006/09/23/cool-visual-illusions-the-marg/.

Literatura:
1) Thompson, P. (1980). Margaret Thatcher: A new illusion. Perception, 9, 483-484.
2) Bartlett, J.C., & Searcy, J. (1993). Inversion and configuration of faces. Cognitive Psychology, 25, 281-316.
3) Carbon, C.C., Schweinberger, S.R., Kaufmann, J.M>, & Leder, H. (2005). The Thatcher illusion seen by the brain: An event-related brain potentials study. Cognitive Brain Research, 24, 544-555.
4) Searcy, J.H., & Bartlett, J.C. (1996). Inversion and processing of component and spatial-relational information of faces. Journal of Experimental Psychology: Human Perception and Performance, 22, 904-915.


© SiNAPSA 2003-2012