Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Kako delujejo možgani?

Maja Bresjanac, 4. 3. 2008

Čeprav na to vprašanje povsem zadovoljivo ne odgovorijo niti tisoči knjig, ki jih pišejo nevroznanstveniki z desetletji raziskovalnega dela za seboj, lahko poskusimo z najbolj preprostim možnim odgovorom zajeti bistvo.

Možgani so najbolj zapleten del živčnega sistema, ki sprejema informacije o dražljajih iz zunanjega okolja in iz notranjosti telesa in narekuje ter usmerja naše odzive nanje. Na podlagi stalno prihajajočih informacij možgani pomnijo, se učijo in oblikujejo našo predstavo o sebi, o zunanjem svetu in o odnosu med nami in okoljem. Na podlagi istih informacij vodijo ter usmerjajo naše odzive na dražljaje, od takojšnjih reakcij na nevarne ali neprijetne dražljaje, do sprememb vedenja skladno dologoročnim načrtom, denimo ko vse leto varčujemo, da si lahko privoščimo počitnice.

Možgani so - tako kot ostali organi v telesu - sestavljeni iz celic, med katerimi so najpomembnejši nevroni, čeprav jih po številu prekašajo ostale, pomožne celice v živčnem tkivu, t.i. celice glije. Po obliki in funkciji so tako nevroni kot celice glije raznolike, ključna skupna značilnost vseh nevronov pa je, da se povezujejo v zapletena mrežja, po katerih se informacije prenašajo delno v obliki električnih impulzov (vzdolž posameznih nevronov) in delno prek kemijskih signalov, t.i. živčnih prenašalcev (v stikih med posameznimi nevroni, ki jih imenujemo sinapse).

Čeprav posamezni deli možganov niso enako udeleženi v različnih funkcijah (npr. vid, govor…), delujejo možgani kot usklajena celota, ki nikoli ne miruje (Ne, tista trditev, da uporabljamo le 10% možganov, ne drži! Več o tem si lahko preberete v drugem prispevku).

Že dolgo poznamo številne podrobnosti o zgradbi in delovanju posameznih vrst nevronov in različnih delov možganov. V zadnjih dveh desetletjih se je nabralo tudi veliko spoznanj o tem, kako se dejavnost različnih predelov možganov in njihovih povezav spreminja med posameznikovo aktivnostjo, med opravljanjem različnih miselnih ali fizičnih nalog, med intenzivnim čustvovanjem ali spanjem. O možganih vemo vse več.

Kljub temu še vedno ni celovite razlage tega, kako se skozi koordinirano delovanje 100 milijard nevronov udejanja človekova zavest, čustvovanje, inteligentnost ali vedenje. Zato je nevroznanost vznemirljiva veda, ki ima - kljub bogati zgodovini - najzanimivejši del razvoja še pred seboj.


© SiNAPSA 2003-2012