Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Lačne matere pomenijo nevarnost za kasnejši razvoj odvisnosti pri svojih otrocih

Nataša Gregorič Bon, 4. 3. 2008

Najnovejše raziskave, objavljene v mednarodni reviji Addiction, pričajo, da so otroci spočeti v obdobju lakote v svojem kasnejšem življenju bolj izpostavljeni razvoju bolezni odvisnosti. Raziskovalci nizozemske organizacije za duševno zdravje, Bouman GGZ in Univerza Erasmus v Rotterdamu so opravili raziskavo med moškimi in ženskami, rojenimi med leti 1944 in 1947 v Rotterdamu, ko je na Nizozemskem vladala lakota. Tisti posamezniki, katerih mame so v zgodnji nosečnosti živele v lakoti in pomanjkanju, so se pogosteje zdravili zaradi odvisnosti. Kot posledica lakote, ki je trajala od sredine oktobra 1944 pa vse do 12. maja 1945, so številni takrat rojeni posamezniki zboleli za kroničnimi boleznimi, kot so srčnožilne bolezni, ali pa shizofrenija in depresija.

Lakota na Nizozemskem je nastala kot posledica embarga, ki ga je uvedla nacistična Nemčija zaradi podpore Nizozemcev zaveznikom ob njihovem neuspešnem padalskem desantu na Arnhem septembra 1944. Med februarjem in majem 1945 je bilo hrane tako malo, da je bilo stradanje najhujše, saj je dnevni vnos hrane padel pod 1000 kalorij na prebivalca. Povprečen dnevni vnos kalorij pri ženski sicer znaša okoli 2300 in pri moškem okoli 2900 kalorij. Nosečnice in doječe matere so sprva prejemale dodatni obrok, vendar teh v najhujšem obodbju ni bilo več možno zagotoviti. V zahodni Nizozemski je takrat zaradi lakote umrlo kar 22000 prebivalcev.

Sodobne raziskave možganov so pokazale, da kot posledica zastoja v normalni rasti možganov med nosečnostjo lahko nastanejo različne razvojne anomalije, ki med drugim povečajo možnost razvoja odvisnosti. Ernst Franzek, glavni avtor študije meni, da »izpostavljenost lakoti po prvih treh mesecih nosečnosti ni vodila v hujše oblike odvisnosti, kar se sklada s prevladujočim mnenjem, da je prvo trimesečje poglavitno za razvoj nagrajevalnega sistema v človeških možganih, ki je vpleteno v pojav odvisniškega vedenja«. Po mnenju avtorja rezultati raziskave »kažejo na negativni vpliv lakote pri amteri na duševno zdravje njenih potomcev, kar vzbuja skrbi glede prihodnosti na sedanjih območjih lakote v svetu«.


Prispevek priredila Nataša Gregorič Bon, po Mental Health Business Week.


© SiNAPSA 2003-2012