Možgani in kava
Mojca Kržan, 4. 3. 2005
Kofein
Aktivni snovi (učinkovini) v kavi lahko rečemo tudi:3,7-dihidro-1,3,7-trimetil-1H-purin?2,6-dion ali 1,3,7-trimetilksantin ali preprosto kofein. Kofein je najbolj popularna droga na svetu. Uživamo ga s kavo, čajem, kakavom, čokolado, nekaterimi osvežilnimi pijačami in nekaterimi zdravili. Viri kofeina so: zrna kavovca, listi čajevca, kola orešček in strok kakavovca. Čisti kofein je grenkega okusa in brez vonja.
Učinki kofeina na živčevje
Kofein je poživilo in spodbuja živčevje. V zmernih odmerkih poveča pozornost, zmanjša usklajenost finih gibov, povzroči nespečnost, povzroči glavobol (a pazite: lahko ga tudi odpravi), razdražljivost in omotičnost. Poleg tega poveča hitrost bitja srca, zoži žile, razširi dihalne poti in omogoča lažjo krčljivost določenih mišic.
Veliki odmerki kofeina so smrtni. Letalna doza kofeina je več kot 10 g (približno 170 mg/kg telesne mase). Da bi to dosegli, bi morali zelo na hitro izpiti 80 ?100 skodelic kave, kar ni ravno najbolj najbolj enostavno.
Kofein vstopi v krvni obtok skozi želodec in tanko črevo in učinkuje 15 minut po zaužitju. Zaužit kofein ostane nekaj ur v telesu, njegov razpolovni čas (čas, v katerem se koncentracija aktivne snovi zmanjša za polovico) znaša okoli 6 ur.
Kofein kemijsko spada med ksantine. Med ksantine spada tudi prenašalec v osrednjem živčevju adenozin. Kofein učinkuje na istih mestih v telesu kot adenozin, vključno s področjem v osrednjem živčevju, ki mu pravimo retikularna formacija, in je udeleženo v uravnavanju stanja zavesti in budnosti.
Kofein in odvisnost
Nekatere raziskave so pokazale, da kofein povzroča fizično odvisnost. Dokaz za odvisnost je, da če odvisni osebi preprečimo, da bi popila skodelico kave ali si privoščila steklenico Coca cole, se pri njej pojavijo t.i. abstinenčni znaki. Abstinenčni znaki, ki so posledica pomanjkanja kofeina v organizmu, ki se je navadil na njegove učinke so: glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah. Simptomi nastopijo 24 ur po zadnjem odmerku kofeina. V eni raziskavi so omenili, da je minimalna dnevna poraba kofeina povezana s kofeinsko odvisnostjo enaka količini kofeina, ki se nahaja v 4 skodelicah kave, druge raziskave trdijo, da mora biti dnevna poraba kofeina še večja, da se razvije odvisnost.
Kako je bila odkrita kava
Legenda pravi, da je kavo odkril kozji pastir Khaldi okoli leta 850 v zgornjem Egiptu. Neke noči se Khaldijeve koze niso vrnile domov. Khaldi jih je šel iskat in jih našel plešoče okoli grma z rdečimi jagodami (kavina zrna, slika). Potem, ko je par zrn poskusil tudi Khaldi, je začel tudi sam plesati. Khaldi se je o skrivnostnih zrnih pogovoril z menihi, ki so iz njih pripravili napitek in?rodila se je kava!
Morda niste vedeli
Čajno filter vrečko je 1904 izmil Thomas Sullivan, ameriški trgovec s čajem in kavo. Uporabljal jo je za pošiljanje vzorcev svojim strankam.
Raziskovalci so poskušali ugotoviti koliko kofeina zaužijemo vsak dan. Američani zaužijejo več kot 20 milijonov kilogramov kofeina na leto. V Združenih državah povprečen pivec kave popije 2,6 skodelici kave dnevno. Pivec kave dnevno zaužije 363,5 mg kofeina s kavo, osvežilnimi pijačami, hrano in zdravili.
In še eno zrno modrosti? Kofein ne nevtralizira delovanja alkohola. Z drugimi besedami kava pijanega ne strezni!!!
Ves svet zaužije 120 000 ton kofeina na leto.
Poprečna dnevna poraba kofeina odraslih je 200 mg/dan.
Največ kave popijejo na Finskem, Švedskem, Danskem, Norveškem in v Belgiji. Ženske metabolizirajo kofein bistveno hitreje kot moški. (Weinber BA and Bealer BK. The World of Caffeine. The Science and Culture of the World’s Most Popular Drug. New Youk:Routledge 2001).
Do leta 2004 je bil kofein na listi prepovedanih substanc mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK). Največja dovoljena koncentracija kofeina v urinu je bila 12 mg, kar se doseže s pitjem 5 skodelic kave. Leta 2004 kofein ne bo več na listi prepovedanih substanc MOK. V Atenah bodo tekmovalci lahko ponovni spili več kot 4 skodelice kave ali 2 L Coca cole na dan (World Anti-Doping Agency in 2004 List of Banned Substances).
Če vas zanima še kaj…
… si oglejte naslednje strani na spletu:
http://www.howstuffworks.com/caffeine.htm http://www.koffeekorner.com/koffeehistory.htm http://www.cosic.org/ ter http://www.coffeescience.org/ http://www.koffeekorner.com/trivia.htm http://www.abc.net.au/quantum/poison/caffeine/caffeine.htm
Po spletni strani http://faculty.washington.edu/chudler/caff.html, z dovoljenjem avtorja, povzela Mojca Kržan.
Iluzija Josepha Mussomelija
Lea Kristan, Blaž Koritnik, 31. 1. 2015
Zgoden začetek zdravljenja otrok z motnjami avtističnega spektra poleg izboljšanja simptomov avtizma tudi normalizira možgansko aktivnost
Saša Ilovar, 25. 12. 2012
Prej je bolje: biološki, kognitivni in afektivni napovedniki Alzheimerjeve bolezni
Simon Brezovar, 21. 9. 2011
Na kratko o znanstvenem proučevanju meditacije
Luka Dimic, 1. 4. 2011
Arhiv prispevkov
2011Vonjam, torej sem.
Brain Briefings, 14. 3. 2005
Auguste D. in Alzheimerjeva bolezen
Blaž Koritnik, 13. 3. 2005
Glasbeni trening in možgani
Brain Briefings, 12. 3. 2005
Otroška modrost
New Scientist, 12. 3. 2005
Spanje in učenje
Simon Brežan, 12. 3. 2005
Zdravljenje Parkinsonove bolezni z možgansko stimulacijo
Brain Briefings, 12. 3. 2005
Magnetenje možganov - transkranialna magnetna stimulacija
Brain Briefings, 12. 3. 2005
Protein alfa sinuklein in Parkinsonova bolezen
Brain Briefings, 12. 3. 2005
Funkcijsko slikanje možganov: V naših glavah je vse manj skrivnosti
Maja Trošt in Blaž Koritnik, 12. 3. 2005
Povej, kaj mislim
Damjan Osredkar, 12. 3. 2005
Ojačevalci spomina
Simon Brežan, 12. 3. 2005
Stres in psihosomatske bolezni
Simon Brežan, 12. 3. 2005
Vpliv estrogena na možgane
Brain Briefings, 6. 3. 2005
Možgani in kava
Mojca Kržan, 4. 3. 2005
Miti o možganih: uporabljamo res le 10% ali več?
Brain Connection, 4. 3. 2005
Možgani so plastični, a niso iz plastike
Neuroscience for Kids, 4. 3. 2005
Sinapsa
Maja Bresjanac, 4. 3. 2005
© SiNAPSA 2003-2012