Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Sinapsa

Maja Bresjanac, 4. 3. 2005

Kaj je sinapsa?

Živčne celice (nevroni) imajo posebne podaljške, ki jih imenujemo dendriti (na sliki zeleno) in aksoni (rdeče na sliki). Dendriti prinašajo sporočila k telesu živčne celice, aksoni pa posredujejo sporočila v smeri od celice k njenim tarčam. Sporočanje med posameznimi živčnimi celicami poteka prek stikov imenovanih sinapse. Sinapsa je stičišče med dvema živčnima celicama, ki ju ločuje majhen presledek.

Sinapso sestavljajo:

  • presinaptični končič, ki vsebuje živčne prenašalce (nevrotransmiterje) in različne celične organele
  • postsinaptični končič, ki vsebuje vezavna mesta, receptorje, za živčne prenašalce
  • sinaptično špranjo, prostor med obema končičema

Prenos sporočil v sinapsi

Zato, da sporočanje med dvema živčnima celicama poteče, mora električni impulz potovati vzdolž aksona in doseči presinaptični končič. V končiču električni impulz povzroči zlitje mehurčkov, ki vsebujejo živčne prenašalce s celično membrano in sproščanje prenašalcev v sinaptično špranjo. Čeprav je še do nedavnega veljalo, da posamezna živčna celica lahko tvori in izloča le eno vrsto živčnega prenašalca, je vse več dokazov, da temu ni tako in da lahko nevron vsebuje in sprošča več različnih nevrotransmiterjev.

Molekule živčnega prenašalca prehajajo (difundirajo) skozi sinaptično špranjo do membrane postsinaptičnega končiča, kjer zasedejo vezavna mesta, receptorje, na postsinaptičnem končiču tarčne celice. Vezava nevrotransmiterja na receptor na postsinaptičnem končiču vpliva na električno odzivanje postsinaptične celice tako, da spremeni njeno vzdražnost. Če postane celica bolj vzražna, se zveča verjetnost za nastanek novega električnega impulza v tej celici in za prenos sporočila naprej, k naslednjim celicam. To velja, kadar gre za sinapso med dvema nevronoma.

Toda postsinaptična celica je lahko tudi npr. mišično vlakno ali žlezna celica (slika dr. Marjan Rupnik, 2004 ? oživčenje trebušne slinavke (rdeče) s tankimi živčnimi vlakni (zeleno)). Tedaj spremembe električne napetosti v tarčni celici izzovejo drugačne učinke, denimo krčenje mišice ali izločanje hormonov.

Sporočanje v sinapsi je pogosta tarča delovanja zdravil in strupov

Številna zdravila in strupi (nekaj več o strupih in načinu, kako delujejo, najdete v angleškem izvirniku tukaj) vplivajo na delovanje živčevja tako, da spremenijo sproščanje nevrotransmiterjev, njihovo usodo v sinaptični špranji ali pa dostopnost vezavnih mest za te molekule na postsinaptični membrani.

Ste vedeli?

Izraz “sinapsa” letos praznuje 107. rojstni dan! Besedo sta 1897. leta prva uporabila Michael Foster in Charles S. Sherington, v knjigi “A Textbook of Physiology, part three: The central nervous system”. Izraz je skovanka iz grških besed “syn”, ki pomeni “skupaj” ter “haptein”, kar pomeni “speti”. Tako so nevroni v sinapsah “speti skupaj”, medsebojno povezani.

Omenjeni pomen je prispeval k temu, da si je slovensko nevroznanstveno društvo nadelo ime SiNAPSA, saj naj bi se v društvu povezovali in sodelovali strokovnjaki iz različnih vej nevroznanosti. Obenem se v imenu skriva tudi okrajšava angleškega prevoda slovenskega društva za nevroznanost (Slovenian Neuroscience Association).

Če vas zanima še kaj…

Dodatna razlaga delovanja sinapse v angleščini je na spletnih straneh Društva za nevroznanost, kjer boste našli povzetek na temo: Kako se sporazumevajo nevroni?

Po spletni strani http://faculty.washington.edu/chudler/synapse.html, z dovoljenjem avtorja, povzela Maja Bresjanac.


© SiNAPSA 2003-2012