Spletni Arhiv SiNAPSE | Ta spletna stran se ne osvežuje več. Za nove vsebine obiščite naslovno stran.

Vpliv estrogena na možgane

Brain Briefings, 6. 3. 2005

Estrogen. Hormon je znan kot oblikovalec ženskega telesa in nadzornik njenih reproduktivnih organov. Očitno pa ima tudi svojo intelektualno plat. Sodobne raziskave namreč kažejo, da je sposoben pozitivno vplivati tudi na možgane, vključno z njihovimi spominskimi funkcijami.

Te ugotovitve so nedvomno pomembne za ženske v starejših letih, saj se pri njih raven telesnega estrogena ob menopavzi precej zniža. Ob tem se zavre delovanje reproduktivnih organov, vključno z obema jajčnikoma, ki sta sicer glavni vir estrogena v telesu. Pojavijo pa se tudi drugi telesni simptomi, na primer vročinski valovi, zaradi katerih mnoge ženske v menopavzi jemljejo estrogenske nadomestke.

Raziskave pa zdaj ugotavljajo, da je estrogen morda pomemben tudi za ohranitev nekaterih možganskih funkcij. Pri moških je njegova raven v možganih za polovico nižja (estrogen v možganih nastaja iz moškega hormona testosterona), vendar nikdar ne presahne v celoti.

Raziskovalci skušajo razumeti delovanje estrogena v možganih in njegove interakcije z drugimi snovmi, ki so verjetno pomebne za nastajanje spominskih sledi, v starosti pa tudi za razvoj bolezni kot so demence. Ob globjem razumevanju se nadejajo razvoja posebnih zdravil estrogenskega tipa, ki bi vplivala na omenjene procese.

Prve dokaze, da estrogen vpliva na posamezne možganske procese, so našli že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V možganih podgan so opazili celice, ki so imele posebna mesta, na katera je deloval hormon. Kasneje so ob raziskavah opazili, da estrogen deluje kot spodbujevalec rasti v možganskih omrežjih, ki jih sestavljajo nevroni. Specifično je estrogen vplival na povečano brstenje nevronskih odrastkov ali dendritov, ki so namenjeni sprejemanju sporočil z drugih nevronov, prav tako pa je spodbujal tudi rast aksona, ki prenaša sporočila naprej na druge nevrone.

Glede na najnovejše izsledke pa estrogen pri odraslih živalih vpliva tudi na tvorbo novih povezav med nevroni, s čimer učvrščuje komunikacijsko omrežje. To pomeni, da verjetno izboljša način procesiranja informacij v možganih. Nekaj manjših raziskav pri ljudeh je že potrdilo, da estrogen izboljša spomin pri ženskah brez delujočih ovarijev ali pri menopavzalnih bolnicah z Alzheimerjevo demenco, ki prizadane spomin in druge kognitivne procese. Estrogen je glede na druge dokaze morda sposoben ženske tudi ščititi pred razvojem te bolezni.

Njegov vpliv pa ni omejen le na ženske možgane. Nekatere manjše raziskave so pokazale, da so moški z višjimi ravnmi tega hormona boljši pri opravljanju nekaterih spominskih testov. Zaradi vseh teh dokazov so zdaj v teku velike in dolgotrajne raziskave, ki bodo skušale potrditi blagodejne vplive estrogena in morda odkriti tudi kakšne njegove negativne vplive.

Ob tem raziskovanju se zdaj razkrivajo tudi ostale snovi, ki sodelujejo v molekularnih procesih z estrogenom. Vrsta nevronov, ki je pogosto okvarjena pri Alzheimerjevi bolezni, vsebuje receptorska mesta za estrogen in posebno zaščitno snov, znano kot nevronski rastni faktor. To namiguje, da obe molekuli verjetno sodelujeta v zaščiti možganov pred Alzheimerjevo boleznijo. Estrogen ob tem vpliva še na vrsto drugih proteinov, ki so povezani z Alzheimerjevo boleznijo, ter na molekule, ki so povezane s tvorbo spominov.

Raziskovalci upajo, da bodo uspeli najti selektivne načine vplivanja na možgane z estrogenom. Zaenkrat je znano, da estrogen izboljša razpoloženje in povečuje možganski krvni pretok, v prihodnosti pa bomo morda dobili estrogenu podobna zdravila, ki bodo vplivala na specifične možganske procese.

Povzeto po spletni strani Brain Briefings


© SiNAPSA 2003-2012